Jennifer Olivia je vstopila v učilnico vedeževanja. Predmet je nikoli ni kaj praveč zanimal. Vpisala pa se je samo zato ker je bil to edini predmet pri katerem je lahko zraven, klepetala ali spala. Ko je vstopila so ji v nos takoj priletele različne vonjava. Namrdnila se je. ter se odpravila do svoje klopi. Sedela je bolj zadaj. V učilnici je že bilo nekaj učencev. Večina jih je bila Gryfindomcev. Na njeno žalost ni bilo nobenega iz njenega doma, s katerim bi lahko klepetala. Zdolgočaseno se je usedla v svojo klop, ter vrgla pergamente in ostale stvari na mizo. Nato se je naslonila na naslonjalo stola, ter zdolgočaseno opazovala ostale učence, tudi tiste ki so prihajali v učilnico. Ko se je tega naveličala, se je naslonila na roko, ter čakala kdaj bo konec ure.

Ni bila čisto prepričana zakaj se je sploh prijavila k temu predmetu. Predobro je bilo, da bi bilo res. Besno je stopala po dolgen krožnem stopnišču in s tem hladila svojo jezo. Učiteljica je opazila, da manjka več kot polovico njenih ur in jo poslala k ravnatelju, ki ji je zabičal glede prešpricanih ur vedeževanja. Po krajši lestvi je splezala navzgor in z glasnim treščem odprla vrata. Učiteljica jo je oštela in ji nakladala kako bo kmalu umrla in, da se ji bo notranje oko maščevalo. Ko je šlo vse skozi eno uho noter in skozi drugo ven, se je ozrla po razredu. Oh, krasno, večino pogledov je prezerljivo zrla vanjo, da je ugotovila, da je večina učilnice polna nadležnih rdečkarjev. Eden je zijal vanjo. Nič čudnega, ko pa je skoraj nikoli ni bilo »Kaj pa zijaš. Sam si kriv ker si toliko časa tukaj.« je siknila v njegovo smer in se ozrla po razredu. Poknila se je zraven neke Spolzgadovke in odprla Vaje za notranje oko, njeno najbolj osovraženo knjigo. Po nekaj časa ji je postalo dolgčas in se je ozrla proti sostanovalki »Victoria. Če se ne motim sem te že videla v dnevni sobi.« Njene ustnice je poskusila zviti v nekakšen nasmešek, ki ji je kot poškodovana mišica, neprestano trzal navzdol.

Zaslišala je da ji je nekdo nekaj rekel. Najprej je mislila da je bila učiteljica. Nat pa je videla da jo je ogovorila Spolzgadovka, ki se je usedla poleg nje. Premerila je dekle. Videla jo je že nekajkrat, v svojemu domu in še kje drugje. Vendar nikoli nista govorili.'' Jennifer Olivia, na kratko Jenny ali pa Oli, vseeno mi je,'' je zamrmrala.''Možno,,'' je rekla ter se nasmehnila. Ozrla se je po učilnici, ki je bila polna rdečih halij.Množijo se kot zajci si je mislila o Gryfindomcih. Če ne bi bilo njunih staršev bi ona zdaj špricala pouk. vendar ga ni mogla. Zato pa mora sedeti in gniti tukaj zadaj kot en črv. Ob tem je samo zavzdihnila. Naslonila se je na naslonjalo stola, ter prekrižala roke na prsih. Na mizi je imela odprt nezanimivo knjigo o vedeževanju.

Podala je roko sošolki iz šestega letnika »Me veseli.« Vsedla se je v stol in zopet zagodrnjala »Mja... zaprli so me v to rdečkarjev polno sobo... oh, če ne bi bilo še več težav, če bi še špricala, me sploh ne bi bilo.« Sedaj bi lahko počela veliko uporabnih stvari. Kot recimo delanje nič, ali pa se zafrkavati iz mlajših študentov, ali pa delati katastrofo na hodnikih... Uh, moram si najti hobi, se je nasmehnila sama pri sebi. Velikokrat se je obnašala kot čistokrvna, ponosna kača iz zeleno srebrnega doma. Večinokrat zato ker ni mela početi. Neki fant iz petega letnika je še zmeraj strmel vanjo. Bolj natanko v njene dvobarvne oči. »Imaš kakšen problem?« Je besno zasikala v njegovo smer. »Kako me živcirajo. Pravzaprav nimam nič proti njim, a kaj, ko se večinoma časa obnašajo kot nekakšni junaki, ki bodo s svojim prilizovanjem do učiteljev, rešili svet.« je šepnila v sošolkino smer. Takrat se je učiteljici snel film. Redko kdaj se dere, zato so jo vsi gledali kot utrgano, saj to je tudi bila »Gospodična Redway! Pouk ni šala! Če bi rada vrtela svoj jezik predlagam, da greš kam drugam!!!« Namesto, da bi se Victoria klavrno skrila v kot se ji je le široko nasmehnila »Veste kaj. To je pa najboljša ponudba dneva. Že grem, kam drugam« Vic se je sunkovito dvignila od tal, da je bila v treh korakih pri vratih, ko jo je roka z bleščečimi nohti potegnila nazaj, da jo je kar vrglo v naslonjač »Ampak rekli ste...« Učiteljica jo je srovo nadrla »Tega skoraj nikoli ne delam, ampak ostala boš na pogovoru. Si razumela!« Vic je globogo zavzdihnila in zdrdrala »Da, gospa spoštovana profesorica.« Na način kako jo je poklicala, ji je oladil kri in zopet se je vrnila k razlagi »No... To sem jaz... Vedno.« je še zašepetala sogovorki. »Torej... bova še malo čvekali, v najboljšem primeru naju bo vrgla ven.« Se je še zadnjič zarežala Svetlolaski.

Jennifer Olivija se je zasmejala.'' ma ja kopičijo se ko, nwm, odvečni kilogrami,'' je rekla Jennifer ter se zasmejala. Pogledala je učiteljico, ter se zasmejala.'' mene samo te tamali, pa tut nekateri starejši, tisti ki mislijo da lahko spremenijo svet s svojim junaštvom,'' je šepnila nazaj Victoriji. Ko je prišla učiteljica do njune mize, in se začela dreti na Victorio, se je Jennifer Olivia komaj premagovala da ni planila v smeh. Učiteljica je zgledala zares smešno ko je bila jezna, pa tudi prizor je bil nenavadno smešen. Zgleda da ne samo njej, tudi ostalim.. Ko je učilteljica in Vic končali svojo predstavo se je Jennifer prijela za trebuh, ter se skoraj neslišno smejala. Ko jo je Vic ponovno ogovorila se je sklonila, k nje, vendar še vedno v smehu.'' Ja, itak, če ne bom umrla od dolgčasa,'' je rekla Jennifer Olivia ter se še vedno malo smejala. Ostali učenci so jo malo čudno gledali, vendar se ni zmenila zato.

Bilo ji je že tako dolgčas, da je po novem poleg jedkega vonja dišav, smrdela še ona sama. Učiteljica je ravno zagrnila okna in začela s svojim srhljivim in hkrati dolgočasnim glasom poskušala odpreti njihova notranja očesa. Lahko bi rekli, da je zaprli njihova zunanja očesa. Vse to je bilo za Victorio hujše kot uspavanka. Po nekaj minut, ko se je pokušala predramiti iz dremeža, je obupala in se pogreznila v globok spanec. Imela je zelo čudne sanje. Kot, da sanje niso nikoli čudne. Sanjala je, da je na veliki beli graščini kjer lovi neko giga muho mesarico.

Zbudil jo je prederljiv krik profesorice, ki je drgetala na mestu in govorila »Rekla si... rekla si... u-u-u-m-mri?« Še nekaj minut prej je tekla od enega spečega učenca do drugega, misleč, da brskajo po svojem notranjem očesu. Nič čudnega, da je rekla kaj takega, ko pa je zadnjih nekaj minut v spanju lovila muho mesarico. Učiteljica je ravno razburjeno tekla od učenca do učenca in razlagala kaj lahko pomeni tak znak. Vic se je samo sama pri sebi nasmehnila, ko jo je iz misli predramil šolski zvonec. Obrnila se je proti sošolki »No... se še mogoče kaj vidiva.« Na hitro ji je podala roko in švignila iz zatohle učilnice, pred katero je globoko zajela zrak.

jennifer Olivia ko je Vic odvihrala iz učilnice, začela pospravljati svoje stvari. Ura je bila dolgočasna in skoraj bi zaspala. Ampak vonjave so ji to preprečevale. Pomahala je sošolki v slovo. Ter tudi ona vstala iz svojega sedeža. Ter se leno, odpravila proti izhodu razreda. Vmes jo je kakšen Gryfindomec vprašal, nekaj o notranjem očesu, kao da naj bo ona vse vedela.Ob vsakemu takemu odgovoru, je samo skomignila, ter se nasmehnila. Ko je prišla ven iz učilnice je globoko zajela svež zrak, ter se odpravila do naslednje ure.