Jennifer Olivia je iskala neko učiteljico, ki naj bi ji dala neke zapiske za uroke. Iskala jo je že po celi šoli vendar je preprosto ni mogla najti. Rabila ji pa je nujno danes, ker če ne bo pogorela na testu na polni črti. Oblečena je bila v črne kavbojke, ter majico z naramnicami. Stopila je v zbornico, ter jo končno našla tam. Šla je do nje, ter le z težavo prikrivala jezo,ker jo je morala iskati po celi šoli. Učiteljica pa se ji je samo bedast nasmehnila. Ter ji dala tiste zapiske. Jennifer Olivia je neopazno zavila z očmi, ko jo je učiteljica začela nekaj spraševati, kako ji gredi ostale ocene na šoli. Izgovorila se je da mora hitro odditi, ker se ji res ni dalo zdaj še pogovarjati z njo. Hitro je odbrzela ven, ob tem pa ni pazila kod hodi, zato se je čisto ponesreči zaletela v nekega učenca.

Fenris je bil ravno na poti v zbornico, da bi profesorju za Obrambo (oziroma "O-PMS", kot so se s sošolci šalili na račun kratice predmeta, kjer je "O" navadno pomenil "Obupni") prinesel tisti esej o učinku česna na vampirske nosnice. A ravno ko je zavil okrog vogala, je vanj s hitrostjo Ognjene Strele priletela neka učenka in ju oba zrušila na tla. Čeprav je sam butnil s hrbtom in tilnikom ob kamnita tla, dekle pa nanj, je po sekundi ali dveh kljub špikajoči bolečini v zadnjem delu glave že zadrževal smeh. Ona ima vsaj dvojni airbag za blaženje udarcev ob trčenju! je bil preblisk, ki je bil kriv za to.
Z vso močjo volje kar jo je premogel se je zadrževal, da ne bi na ves glas prasnil v smeh tako blizu njenih ušes, vendar pa ni bil sposoben skriti vsaj nasmeška. Z rokami je segel čez njen hrbet in jo nežno premaknil na svojo levo stran, tako da se je lahko dvignil v sedeči položaj.
"Je s tabo vse v redu?" je vprašal, medtem ko se je trudil držati čimbolj normalen obraz.
"Ne vem kateri profesor te je takole prestrašil, ampak v prihodnosti raje ne sekaj ovinkov," ji je še svetoval z nasmeškom, ki bi moral biti očarljiv, vendar ga je še en trzaj bolečine v tilniku spremenil v napol kremženje. Z dlanjo si je podrgnil po omenjenem delu glave, nato pa vstal in ji ponudil dlan, da bi tudi ona lažje vstala.

Ko sta treščila, je Jennifer Olivia padla direktno na njega. On pa je na žalost padel direktno na tla, ter se po vsej verjetnosti udaril kam v glavo ali hrbet.Damn it je v mislih zaklela. Ko ji je ponudil da bi lažje vstala, je sprejela roko, ter se dvignila na roke.''Ja vse vredu,, s tabo?'' je vprašala ter se probala nasmehniti. Bila je namreč še vedno v šoku.''Noben učitelj me ni prestrašil, samo učiteljica, ki se rada vtika v moje življenje, jaz pa z njo ne nameravam razpravljato o mojem življenju,'' je odgovorila Jennifer Olivia ter se nasmehnila. Ko je opazila da se drži za tilnik, se je Jennifer Olivia nakremžila.'' Sorry za tole, ampak to se zgodi če hočeš čimhitreje ubežati učiteljici,'' se je še enkrat opravičila Jennifer Olivia, ter se mu opravičujoče nasmehnila. Nato pa ga je premerila od glave do pet. Zdel se ji je znan, vendar se ni mogla spomniti kje ga je že videla.. Verjetno sta bila v istem domu, ali kaj podobnega. Nevidno je skomignila z rameni.

((Heh, 6 let že v istem domu in istem letniku pa se ne poznata? Extreeeeeme! ))

"Heh, če ti tako praviš," je odvrnil ko je rekla da se pač zgodi da človek tako hitro beži kadar se vanj vtika katera od učiteljic. Vsaj on temu še ni bil priča.
"Ne sekiraj se, preživel bom," je še dodal, saj se je spomnil da se mu je prej prijazno opravičila. V njej je Fenris prepoznal eno od svojih sošolk, vendar je bila najverjetneje ena tistih, ki so se med urami brigale za svojo skupinico prijateljic in izjemoma za profesorja, v dnevni sobi in drugod po Spolzgadu pa očitno izključno za prvo. Ni se namreč mogel spomniti da bi kdaj dejansko govoril z njo, razen če je kdaj slučajno eden od njiju vprašal drugega kaj je za nalogo ali do kdaj jo je treba napisati. Ampak od tega pač ne spoznaš človeka, sploh če gresta potem, ko spraševalec dobi odgovor, brez kakršnihkoli zadržkov vsaksebi.
"Mimogrede, Jenny si kajne? Te zjutraj slučajno ni bilo pri napojih? Ne spomnim se da bi te videl," je še omenil ko jo je povprašal po imenu. Nato pa se je nasmehnil in muzajoč dregnil vanjo z vprašanjem:
"Ali pa se s tem preveč vtikam vate?"

((Malo krajše, ta trenutek se ne spomnim več kaj bi še napisal ))

(( hah, se zgodi a ne? ))

''ja,'' je zamrmrala Jennifer Olivia ter se nasmehnila. Roke je vtaknila v žep kavbojk ter se ozrla okoli.Ko je nekaj rekel se je spet obrnila proti njemu,'' Ah, no potem pa res super,'' je rekla ter se nasmehnila. Malo se je že začela spominjati,kdo je, vendar mislim da nikoli nista zares govorila.'' Ja Jennifer Olivia, vendar krajše Jenny ja,'' je rekla ter se rahlo nasmenila.'' Napojih? Danes so bili napoji? O fak pozabla sm,'' je rekla ter se z roko treščila po glavi, tako da jo je zapeklo čelo.''Auč,'' je potihu zamrmrala. Ter se prijela za čelo. Kaj se mi lahko še danes zgodi si je mislila ter pri tem neopazno zavila z očmi. Sama sebi predstavljam največjo nevarnost.'' Ne saj je vredu,'' je rekla ter se nasmehnila.

(( ah pri meni je enako, ))

((Uff, sem bil včeraj tako zaseden da sem čisto pozabil da moram še tebi odpisat. Upam da nisi preveč jezna XD))

Ni si mogel kaj, da se ne bi nasmehnil, ko se je Jenny počila po čelu, nato pa vzkliknila od prekomerne sile udarca. Čeprav je malo sočustvoval z njo, pa je bila njegova prva reakcija na to smeh.
"No, ne se mi preveč resno poškodovat," je odvrnil ter jo prijateljsko potrepljal po rami. Ni se več spomnil kaj bi še rekel, se pa je spomnil zakaj je sploh bil tukaj.
"No, uh, moram reči da je bilo čisto lepo treščiti vate, ampak počasi bom moral odnesti tole preden bo konec odmora," je pripomnil, nato pa začenjal pobirati liste, ki so ob trčenju zleteli vsepovsod. Zabičal si je, da bo naslednjič raje nosil s sabo torbo. Na srečo je bilo vse skupaj dolgo le kakšnih ducat strani, tako da jih je kar hitro zbral skupaj in razporedil po vrsti.
"Kakorkoli, lepo se imej, pa se še kaj vidiva ko naju ne bo priganjalo šolsko delo," je rekel, se nasmehnil in dvignil roko v pozdrav, nato pa se obrnil ter odkorakal do zbornice.

(( hah ne sej kul, ))

'' Ja to bo pa bolj težko, sem bolj nevarne vrste človek,'' je rekla ter se nasmehnila. Še enkrat se je pogladila po čelu, ter nato mu je pomagala pobrati liste ki so se razleteli po tleh.'' ahha okey,'' je odgovorila ter se nasmehnila.'' Ja se vidiva, '' je odgovorila ter pomahala v pozdrav. Ko se je odpravil v zbornico, se je Jennifer Olivia odpravila proti svojemu domu. Vendar tokrat bolj prevodno kot prejšnjič.