Nekaj časa je počakal pred domom in si poravnal par gub, ki so nastale na srajci. Ovratnik je imel zavihan navzdol in nekaj zgornjih gumbov je imel odpetih, saj ga je hoja od ječ do doma nekoliko ogrela in tudi spomin na to, kar sta počela, je še vedno gorel v njem s precej močnejšo silo kot je bil navajen. Saj se je tudi z Evelyn imel precej lepo, toda ker je bila malo bolj sramežljiva kot Rose, ni nikoli prišel kaj dlje od poljubljanja. Rose pa je bila kot nekakšna mogočna boginja ljubezni, ki ga je izjemno mikala. Toda prišla je k njemu s precejšnjo težavo. Jesse. Trey si ni mogel pomagati. Svetlolasi sošolec mu je bil pri srcu, čeprav se zanj ni zanimal na romantičen način. Toda nikakor ga ni hotel prizadeti. Zato se mu je zdela najboljša ideja, da ostane njegova romanca z Rose zaenkrat še skrivnost. Ko je par minutk kasneje zato stopil v dom in se nameraval kar takoj odpraviti k fantovskim spalnical ga je presenetila pri vhodu in ga objela in poljubila. Nekam panično jo je pogledal, toda hitro mu je šepnila, da sta sama in vrnil ji je objem. Kljub vsemu jo je kar hitro izpustil in opravičujoče pomahal s palico po zraku. Glej, vsak trenutek lahko kdo pride. Mislim, da je bolje, da nekaj časa ne poveva ljudem, da sva skupaj.

Slišal je Rose. Njen glas je bil še vedno nežen in žameten. Njen glas je povedal ga ni nikogar. Potem pa je slišal poljub... In obrnil se je. Videl je Treya in srce se mu je ustavilo. Pogreznil se je v naslanjač. Pograbila ga je nerazumna jeza. Imelo ga je da bi Treya udaril. Kamorkoli. Dihal je neslšno, vendar mu je v glavo bušnila kri.

Upal je da bota šla v splanice. Postajalo mu je slab in v glavi mu je zamolklo udarjalo.

((Lame much -:- ))

Trey ji je vrnil objem a jo je hitro izpustil. Opravičil se je z razlogom da lahko vsak čas nekdo pride. Ni hotel da bi vsi zvedeli da imata nekaj. To da nebi takoj vsi vedeli se je zdelo smiselno tudi Rose, saj je od njenega razhoda z Jessejem minilo le nekaj dni. Ni hotela da bi vsi mislili da ga ni imela rada. Nasprotno. Ljubila ga je. Čeprav je tudi Treya imela zelo rada, je bil Jesse še vedno Jesse, in njega je še vedno ljubila. A ker jo je zapustil na takšen način ga je hotela pozabiti in začeti znova s Treyem. "Hm ja seveda" je tiho dejala in se kljub razočaranju ker ga tisti večer ne bo mogla več poljubiti, nasmehnila. Ker se ji je zdelo da hoče Trey čimprej oditi v spalnice, se je sama odpravila do bližnjega fotelja. In takrat ga je opazila. Bil je on. Jesse. Sedel je pogreznjen v fotelj, tako da se ga s strani na kateri je bila prej sploh ni videlo. Srce ji je dobesedno skoraj prebilo prsi in skočilo iz prsnega koša. Super, vse sem uničila ji je odzvanjalo v mislih. V glavi se ji je oglasil droben glasek, ki se je strinjal z njo. Mogoče pa ideja da bi bila s Treyem ni bila tako dobra. Lahko bi prizadela osebe ki jih ima najbolj rada. Jesseja, ki je bil Treyev dobri prijatelj in do nedavnega njen fant, Treya, njenega prijatelja in sošolca s katerim sta se zadnje čase precej družila, in konec koncev tudi sebe. Ni vedela kaj naj stori. Žalostno se je usedla v fotelj.

((Sorry, js bom kr šu, zdle sem zasut z delom, pa boljš da zaklučm...))

Trey jo je za lahko noč še enkrat objel in se odpravil proti fantovskim spalnicam. Že dolgo se ni imel tako čudovito in bilo mu je prav vseeno, kaj ga je čakalo, ko se novica o njiju nekoč razve. Nekdo ga je imel rad in že to je mlademu metamorfu pomenilo več kot vse drugo skupaj. Ko je prišel v spalnico, je ugotovil, da je prazna in ob tem mu je nekoliko odleglo. Ni mu bilo do pojasnjevanj ali prepirov. Iz omarice je potegnil knjigo, v kateri je skrival svoj zaklad. Ko je odprl platnico, je metulj, ki je počival v luknji izrezani v liste rahlo utripnil s krili, a ni skušal pobegniti. Trey ga je prijel v dlan, potem pa si je razprl srajco in pustil, da se ga je metulj ponovno dotaknil. Bolečina je bila grozljiva, toda na srečo je že vedel, kaj pričakovati, zato je lahko zadržal krik. Nikomur razen zdravnici in ravnatelju ni zaupal, da mu je metulj podaril dar govora. Tudi onadva sta mu obljubila, da novice ne bosta prenesla naprej, saj Trey resnično še ni bil pripravljen na to, da bi vsi izvedeli, da ni več nem. Kathleen ga je naučila, da bi ob tej novici marsikdo reagiral negativno. Knjigo je spet pospravil in se preoblekel v pižamo, potem pa je zlezel pod odejo in z nasmeškom na obrazu zaspal.

Opazoval je njene poteze. Seveda, čudovita kot vedno. Trey je stopil mimo brez pozdrava. Tudi prav. "Ostani z njim. Upam, da bo bolši od mene." Globoko je pogoltnil slino. "Rose. Ne zamerim ti tega. Vso pravico si imaš do tega." Stopil je do nhe in jo objel. "Srečna si taka. Vse najboljše ti želim, prav?" Stopil je proti mizi in potegnil list iz nje in napisal Treyju.

T!

Bodi boljši od mene. Dovolj dobro me poznaš, da veš da nisem jezen nate. Nasprotno. Podpiram te. Ostanita skupaj. Edino le kar te prosim je, da ji ne zlomiti srca.

Se vidimo.

Zeklos

"Jesse" je tiho dejala ko ji je rekel da ji ne zameri. V njenem glasu je bilo toliko bolečine. Ko jo je objel so se ji iz oči usule solze. Sesedla se je na fotelj in tiho jokala. Upala je da ni uničila kakšnega prijateljstva. Prijateljstva med Jessejem in Treyem. Prijateljstva med njo in Jessejem. Skozi solze je videla da je nekaj pisal, nekakšno sporočilo. Vstala je in stopila do njega. Nežno ga je objela. Potrebovala je ta objem. Upala je samo da je ne bo odrinil od sebe. Da ji ne bo slučajno zameril njenih solz. Prepričana je bila da ima dovolj jokavih deklet. "Oprosti Jesse" je dejala in ga žalostno pogledala. Ni sicer vedela zakaj točno se mu opravičuje, a nekako se ji je zdelo da mu vseeno dolguje opravičilo.

((extra lame -.-))

Ignoriral je njeno jokanje. "Ne joči, prosim." Bil je hladen kot ledena kocka in ko mu je dala objem, ji ga je sicer vrnil, vendar je hitro stopil korak nazaj. "Treya imaš. Z njim ostani. Pika. Hočem to od tebe. Ne razočaraj me." Pogledal ji je v oči. "Ljubiš ga. In globoko v sebi to veš." Treyju ni zameril niti konico nohta. Rose je bila takrat samska, tudi Trey in to pač ni ovira. Je videla nekaj na njem. Poklonil ji je nasmešek.

"Zakaj se opravičuješ? Draga Roseane Scott. Ničesar slabega mi nisi storila. In nisi mi dolžna opravičila. Nimam ti kaj opravičiti." Skomignil je z rameni in sedel v naslanjač malo bližje k ognju.

"Dobro veš koga ljubim. In čeprav mogoče globoko v sebi morda res ljubim Treya. Si bil ti in še vedno si,moja prva izbira Jesse" je dejala s tihim in hripavim glasom. V glavi ji je odzvanjala pesem iz filma pri katerem je vedno jokala. Vedno. You're here, there's nothing I fear, and I know that my heart will go on. We'll stay forever this way, you are safe in my heart and my heart will go on and on Po licu so ji zopet začele polzeti solze. "Prizadela sem te Jesse Zeklos" je dejala in glas se ji je zlomil ravno ko je izgovorila njegov priimek. Prizadela je tudi sebe. Zaradi nenadne bolečine ki jo je začela čutiti v prsih tudi dihati ni mogla normalno. Začela je sopsti. Njena pljuča so krvavo potrebovala zrak, ki pa kar ni hotel in hotel priti v njih.Poskušala se je umiriti in globoko dihati a ji ni ravno najbolje uspevalo.

"Ne bodi trmasta, Rose. Veš da sem neverjetno trmast tudi glede stvari, ki vem, da jih delam narobe, vendar ko si nekaj vbijem v glavo, vztrajam pri svojem." Opazoval je njen rok. "Pa kaj? Veš kaj ti povem. Baby I just wanna dance, I don't really care, I don't really care. Naučil sem se bit tak. Pač sem bil prizadet, se zgodi, gremo dalje." Skomignil je z rameni in se igral s palico, potem pa zamahnil proti njenem grlu, da je lahko normalno dihala. "Useful survival skills." Včasih se mu je zdelo da slovenščina ne pove dovolj, zato je raje povedal stvar v tujem jeziku.

Pogledal je na uro. Jutri je bila tako ali tako nedelja, zato se ni trudil iti v posteljo posebej zgodaj.

Jesse ji je z urokom pomagal da je začela normalno dihati. "Hvala" se mu je iskreno zahvalila ker ji je pomagal. "Ampak kako si lahko tako miren glede vsega? Te ni nič prizadelo? Mene namreč je, in to ne malo" je dejala in ga pogledala. Ko jo je zapustil je njeno srce počasi in boleče razpadalo. Kot da ni bilo dovolj da so ji možgani sporočali da nista več skupaj. Ne. Bolelo jo je tudi srce. Vsakič ko ga je videla se je bolečina ponovila. Čeprav mogoče res ljubi Treya, Jesseja še vedno ljubi bolj in močneje. In vedno ga bo ljubila. Ne glede na vse.. Kot je bilo v tisti pesmi ki se ji je vrtela prej v glavi. You are safe in my heart.. Nikoli ne bo pozabila njunih skupin trenutkov. Trenutkov smeha, veselja... Ker jo je Jesse s tem ko jo je zapusti prizadel, je hotela nanj čimprej pozabiti in začeti znova. Vendar je bilo to zelo lahko reči, težje pa izvesti. Čeprav ji je bil Trey resnično všeč, do njega še ni gojila takih čustev-in najbrž bo trajalo še nekaj časa- kot jih je do Jesseja. Poskušala se je nasmehniti in mu pokazati da je tega še vedno zmožna, vendar je njen običajno prečudovit nasmešek izpadel zelo klavrno.

"Rose predobro me poznaš. Prosim te da ne postavljaš taka neumna vprašanja. Dobro veš kako se obnašam ko sem prizadet. Ignoriram bolečino. In se zamotim. Dekleta znate sfejkati nasmešek, misliš da nisem sposoben čustev?" Globoko je požrl. Vedel se je uradno, kot da ima pred sabo popolno tujko. Tako sta se trenutno obnašala. "In ja. Bolelo je. Grozno je bolelo." Stopil je do nje in zavihal rokav. Na podlakti so sijale rane. "Tole je manj bolelo." Pokazal ji je koleno. "Tudi tole je manj bolelo. Dolgo bo trajalo preden bom komu rekel da ga ljubim."

Pogledal jo je v oči in opazoval njeno reakcijo.

"Misliš takole?" je dejala in se poskušala nasmehniti, a so njene ustnice ugovarjale in se razpotegnile v pohabljeno krivuljo ki naj bi bila nasmešek. "Vidiš tudi nam ni tako lahko prekriti bolečine" je nadaljevala. Ko je prišel do nje in zavihal rokav je kriknila. Iz grla ji je ušel osupel krik ki se je mešal z grozo ki se je kazala v njenih očeh. "Jesse!! Zakaj se tako uničuješ?" je dejala. Zadrževala je solze. Krivda za njegovo početje je ležala na njenih plečih. Tudi zaradi nje si je prizadejal take bolečine. Ni prenesla misli na to kako se Jesse samopoškoduje. Noge niso več zdržale njene teže. Sesedla se je na tla. Pogoltnila je slino in pogledala Jesseja. "Jaz sem kriva kajne?" je dejala potihoma in po licu ji je- že desetič v tistem času ko je bila sama z njim- spolzela solza.

Počasi je prikimal. "Takole, ja." Sam se je nasmehnil. Nekoliko mu je uspelo. "Tiho. Nisi ti kriva. Krive so druge stvari." Zadržal je svoje razloge zate. Tiho je zaječal in ko je padla, jo je hitro prijel. "Ne joči, Rose. Rane se zacelijo. Tudi take." Spet se ji je nasmehnil in jo objel. S tem objemom ji je hotel povedati veliko. Predvsem to da naj ostane s Treyem ker ga ljubi, naj bo tako in predvsem ni jezen nanjo.

Počasi jo je spustil in ji obrisal solze. "Ne joči, Roseanna Scott."

Nekaj ga je drezalo, da ni mogel zaspati. Najbrž je šlo za vso razburjenje tistega dne, Rosine nadvse čudovite dotike ali pa občutek krivde, ki ga je glodal od tem, ko jih je prejemal. Vstal je iz postelje in se pretegnil, potem pa pogledal proti Jessejevi postelji. Njegov sošolec se še ni vrnil v spalnico in najbrž tudi še ni minilo več kot nekaj minutk, odkar je bil Trey tam. Odločil se je, da se bo še za nekaj časa posvetil branju in ker ni hotel zbuditi nekega drugega sošolca, ki je glasno smrčal v sosednji postelji, se je s knjigo odpravil po stopnicah iz spalnice. Nameraval je brati v dnevni sobi. Toda preden bi se do konca spustil s stopnic, je njegovo pozornost pritegnil Rosin glas, ki mu je sledil Jessejev. Treyev izraz je postal povsem neberljiv. Dovolj se je približal dnevni sobi, da ga nista videla, a je on njiju lahko slišal. Po tem, ko sta par minut govorila, se je s povsem enakim neberljivim izrazom na obrazu obrnil in se vrnil v spalnico. Ni mu bilo treba slišati ničesar več. Njegova zveza z Rose je trajala še manj časa kot tista z Evelyn. Če bi se temu sploh lahko reklo zveza. Bilo je očitno, da je Rose z njim zato, ker skuša preboleti Jesseja. Najbrž je bilo to edino pošteno, glede na to, da je bil on z njo zato, ker je hotel preboleti Evelyn. Vsaj to si je dopovedoval, ko je tiščal skupaj oči in se trudil zaspati, pa čeprav na Evelyn že nekaj tednov sploh ni več pomislil. Končno ga je zagrnila hvaležna tema spanca.

Ko jo je Jesse tolažeče objel se je stisnila k njemu in ga močila s solzami. Ni mogla nehati razmišljati o tem kako se samopoškoduje. Preveč ga je imela rada da bi mu dovolila kaj takega početi še naprej. Obrisal ji je solze in Rose se mu je v zahvalo hotela vsaj malce nasmehniti a ji ni šlo. Ustnice so bile spet čudna krivulja nečesa kar naj bi bil nasmešek. "Jesse, ne dovolim ti da se še kdaj tako poškoduješ. Prosim poslušaj me" je dejala s šibkih glasom ki se ji je še vedno tresel od razburjenja. Ni ga hotela gledati kako trpi, kako se uničuje. In ni hotela da bi ga drugi videli kako trpi. Sicer ji je bilo vseeno kaj bodo drugi govorili o njima oziroma o njej. Da ga je imela samo za seks? Da ga v resnici sploh ni nikoli ljubila? Da je tako ali tako samo cipa, ki se meče po vseh fantih? Ona je vedela kaj je res in kaj ne. Jesseja je ljubila z vsem svojim srcem. To je bil tudi razlog da mu je to tolikokrat povedala. Povedala da ga ljubi. In ko mu je dejala da ga ljubi, je to resno mislila in je tako tudi čutila.

Pogledal jo je v oči. Naravnost. Srhljivo modre oči, brezizrazne so se srečale s sivimi, jeklene barve. "Rose... Sive oči imaš." Tega nikoli ni opazil. Vedno je videl samo njene modre oči. "Obljubim. Ne bom več. Rane se zacelijo. Veš da se." My heart can possibly break. "Torej... Am. Ostani prosim s Treyem. Tako bo najbolje za oba. Ker... Preveč sem te prizadel, ja? Torej. Trey. Logična izbira."

Stopil je proti zmrzovalniku in potegnil ven košček ledu. "Zna biti orgazmično," ji je tiho zašepetal, potem pa potisnil led za srajco. "Ampak za to bo poskrbel Trey." Svoj košček je ugriznil in ponosno jo je pogledal v oči.

"Moje oči so vedno bolj sivkaste ko sem vznemirjena ali pa žalostna, tako da naj te to ne čudi" je pojasnila spremembo barve njenih oči. Ko ji je obljubil da se ne bo veš poškodoval se ji je kar malce oddahnilo. Čeprav ni bila čisto prepričana če bo besedo res držal, je srčno upala da jo bo. Res ni hotela da se tako uničuje. "Kaj pa če me Trey ne bo hotel? Oziroma.. Kaj če sem bila zanj dobra le danes?" je vprašala. Zanimal jo je Jessejev odziv. Res jo je zanimalo. Dejansko bi se lahko zgodilo da bi jo Trey, kljub temu da jo je vprašal če misli z njim imeti kaj več kot samo nekajkratno ljubimkanje, pustil samo in si našel drugo ali pa bi bil enostavno sam. Jesse je stopil proti zamrzovalniku in ven vzel košček ledu. Ko si ga je dal za srajco je Rose zadržala dih. Spomnila se je kako je to nekoč na njej izvajal neki bivši fant. Po telesu jo je kar streslo. "Tell me about it" je dejala hitro da je ja nebi mogel slišati, a po njegovem porednem nasmešku sodeč jo je slišal. "Kako si lahko tako prepričan o tem?" je povprašala ko je dejal da bo za njo in led poskrbel Trey.

"To vem... Ampak zdaj so jekleno sive barve, ne sivo modre." Skomignil je z rameni. Sicer pa to ni bila njegova stvar. "A daj no. Vedno te je gledal tako... Poželjivo. In z ljubeznijo. Vedno te je tako gledal." Pomežiknil ji je. Ni se približeval, hotel je obdržati distanco. Da ji ne bi pršilo kaj na misel. "Oh... Kako ne bi? Lepo te prosim. Boš rekla da še nista sexala?" Privzdignil je obrvi. "Itak da bo poskrbel za to. Skupaj sta. In da ne bi sexala? Yeah. Tako slabo vama še mende gre gre? In če ti to reče... Da te ima samo za sex. Potem... Kaj pa vem. Bo se hitro naučil govoriti."

Še enkrat je pomežiknil. Stegnil se je k njej in ji šepnil: "Verjemi... Če nekaj rečem sem sposoben narediti." Ugriznil jo je v vrat, potem pa se spet umaknil na varnostno distanco. Za vsak primer. Prijel je palico. "Homenum Revelio." Samo za kak primer.

"Resno? Nikoli se mi ni zdel tak da bi name gledal kot na objekt poželenja" je dejala Rose in se prvič uspešno nasmehnila. "In ne, nisva sexala" je dejala in se zasmejala. Dejansko se je zasmejala? Bravo Rose. Kot da bi se spomnila kako je oblečena (par zapetih gumbkov na vrhu srajčke, spodaj pa odpeti in robovi zavezani skupaj), si je popravila vozel ki se je že skoraj razvezal in pokril njeno razgaljeno kožo. Popravila si ga je v prvotno stanje tako da je razkrila svoj trebušček. Bila je presenečena ko jo je Jesse stisnil k sebi in jo ugriznil v vrat. "Ugriznil si me v vrat?" je ogorčeno vprašala. Resno? Najprej jo pusti, potem pa jo ugrizne v vrat, kljub temu da ve da ji to noro paše, poleg tega pa jo še vzburja? Globoko je vdihnila da bi se pomirila in bi se poželenje ki je sililo na plan potihnilo v njeni notranjosti.


((za lažjo predstavo kako nej bi zgledala njena srajčka tak nekak : http://talentonline.co.nz/images/naughty-School-Girl.jpg ))

"Object of desire." Naredil je premor. "Na človeka narediš utis, pametna si, intiligentna, lepa in privlačna. Veš da te imajo radi. Samo čakajo da narediš napako. Elitna si. Tega se zavedaš. Poglej mlajša dekleta. Tvoj slog oponašajo z neverjetnimi podrobnostimi. Zakaj torej ne bi bila objekt poželenja?" Zasmejal se je in prhnil. "Seveda se delaš da ti to ne ugaja. Ko sva bila skupajso samo čakali kdaj bo kdo naredil napako. In zdaj, ko bo to prišlo ven da hodiš s mojim najboljšim prijateljem bodo samo čakali kdaj se bova s Treyem skregala in stepla kot mačka. Optimisti." Na dušek je izpraznil.

"Sem ja. Kaj pa boš zdaj?" Neobvezujoč sex z bivšo bi bil noro dober. Ampak počasi in postopoma. "Torej bistvo: ti si Object of desire."

"Ti to resno?" je dejala in se začela smejati ko ji je Jesse začel naštevati zakaj bi bila lahko v Treyevih očeh objekt poželenja. "In dragi moj, s Treyem še nisva skupaj" je dejala in ga zapeljivo pogledala. Skušala ga je zmesti in se malce poigrati z njim. Bilo ji je nerodno ker je tako našteval njene 'dobrine' in zakaj jo imajo ljudje radi. "Me veseli da ne bodo videli pretepa, ker je to zadnja stvar ki si jo želim" je dejala. "Še razmišljam" je dejala ko jo je vprašal kaj bo storila ker jo je ugriznil. Ko pa ji je še enkrat dejal da je objekt poželenja, je bilo njenega razmišljanja konec. Stopila je proti njemu in z roko podrsala po njegovem mišičastem prsnem košu. Čutila je da so njegove mišice otrdele ob njenem dotiku. Nasmehnila se je in mu šepnila v uho "object of desire praviš?" Njegove oči so bile zelo zgovorne.

"Ja, jazbto mislim prekleto resno." Skomignil je z rameni. "Ni to moja stvar. Ampak povdarek je na še." Stopila je proti njemu in zadnja stvar, ki bi jo pričakoval so bili tile dotiki. Tiho je zastokal in zaprl oči. Odprl jih je in vedel je kakšen pogled ima. Divje jo je potisnil ob steno, ji razvezal vozel in jo stastno poljubil. Jezika sta plesala vsak svoj ples, telesi pa svojrga. Z roko je segel v njene hlačke in v enakomernem ritmu zadovoljeval, z drugo roko ji je roke združil v jeklen objem, ustnice pa je prisesal na njen vrat.

"Mogoče sploh nikoli ne bova" je dejala. Potem pa tisti napad ki je njene oči obarval v lepo modro barvo. Ko jo je potisnil ob zid in jo napadel kar tako, ji je vzelo sapo. Potem pa njegovi poljubi. Ni se mogla upreti. Poljubila ga je nazaj. Jezika sta se prepletla v igri strasti. Jessejeva roka je zašla v njene hlačke in Rose je globoko vdihnila. Zakaj mi to počne? se je spraševala v mislih. Saj ne da gi imela kaj proti.. A vendar. Poskušal jo je totalno zmesti. In njegove ustnice na njegovem vratu.. Mešalo se ji je od užitka. Med njima je bilo čisto poželjenje, ki ga nista mogla zanikati. Groza kako je pogrešala njegove dotike. In ko jo je tako držal ukleščeno da se ni mogla upirati? Še bolj je vžal ogenj ki je tiho čakal na primeren trenutek da bi se dokončno vžgal v njej. "Jesse" je tiho zastokala njegovo ime. Poskušala je izviti roke iz njegovega jeklenega prijema,da bi ga lahko objela ali pa mu šla z njimi skozi lase, a ji ni uspelo.

"Nikakor ne. Veš da bosta skupaj." Ni se ustavil z početjem, samo nadaljeval je in stopnjeval. Z jezikom je zdrsel po njenem vratu in spet jo je ugriznil. Zastokala je in takoj se je ustavil. Umaknilse je, prevrnil mizico in se zaletel v nasprotno steno. "Rose..." je rekel tiho in z grozo v očeh. "To ni prav!" Stisnil se je močno k steni. Pobral he srajco in se hitro oblekel. Želel si je njenid otikov ampak imela je Treya.

Vrgel se je na kavč, globoko je dihal in zdelo se mu je kot da je Trey vse videl.

Ne! Zakaj si prenehal? je v mislih ponavljala Rose. Res da njuno početje ni bilo ravno primerno,je v njem vseeno zelo uživala. "Jesse, uredu je..pač naju je zaneslo" ga je poskušala potolažiti ko je tako hitro odskočil da je spotoma podrl mizico ki mu je stala na poti. Če ne drugega je sedaj vedela da si jo Jesse še vedno želi. Da še vedno nekaj čuti do nje. Pa saj pri njej ni bilo nil drugače. Želela si ga je, in še vedno je gojila globoka čustva do njega. Vedela je da nebi smela početi tega,saj je bila sedaj že skoraj punca nekoga drugega a kaj ko ji je bil Jesse še vedno tako ušeč. Stopila je do kavča na katerega je zbežal pred njo in prisedla.