V dnevni sobi se je udobno namestila v usnjen naslonjač in nase privlekla debelo knjigo o rastlinah. Želela je ponoviti nekaj snovi in si urediti in izpiliti zapiske. Da bi vse to počela v dekliški sobi, je bilo vse prej kot tiho. Nikoli ni dojela zakaj so dekleta takšna kakršna so, pa čeprav je bila sama ena izmed njih. Dejansko ji je bila dnevna soba bolj mirna kakor dekleta v sobi, ki so razpravljale o tipih (večinoma) in drugih stvareh. Sobo nabito z ženskimi hormoni ni znala odmisliti, še najmanj pa kakšen vreščeč ženski smeh, ki dobesedno odmeva v tvojih ušesih še vsaj pol dneva.
Knjigo je odprla nekje na sredini in začela brati. Odprla si je še zvezek, kamor si je pač mislila narediti zapiske in v roko vzela moder svinčnik. Noge je spodvila pod svojo zadnjico in se nagnila na levo stran. Na desni strani so pri nogi bili še drugi barvni svinčniki, za razno razne detajle in podčrtavanja. Za čudoma je bilo dokaj mirno tukaj (zato se ji ni bilo potrebno odklopiti). Začela si je zapisovati pomembne besede, stavke, razlage in definicije: "Henbane je strupena rastlina z zeleno-rumenimi listi." je citirala na glas in si zapisovala. "V zgodovini je bila uporabljena kot zdravilo, potem so to opustili, zaradi lastnosti anastetika in drugih neprijetnih stranskih učinkov.." Dvignila je glavo, ko je končala stavek in zagledala fanta poleg nje. "Živijo?" je vprašala, saj se ji je zdelo, da jo opazuje. Še preden je karkoli rekel je že začela: "Ne skrbi, ne motiš. Rei, sem. Pa ti?" Zaprla je knjigo in ga gledala.

Nikoli se ni kaj pretirano zadrževal v dnevni sobi, če pa že, pa v času, ko ni bila nabito polna z njegovimi sošolci in sošolkami. Po značaju je bil pač takšen, da ni maral gneče, še manj pa kakršnekoli pozornosti in če je v okviru posameznega predmeta moral javno nastopati, ga je strah zgrabil že nekaj dni prej. Največkrat se je učil in delal domače naloge v knjižnici, kjer stroga knjižničarka ni dovolila rogoviljenja, ali v spalnici, ki je bila podnevi ponavadi prazna. Dlje ko je bil na Bradavičarki, bolj je poznaval urnik posameznih letnikov in sčasoma je že točno vedel, kdaj lahko naleti na prazno dnevno sobo. To sredo je bilo zelo sončno vreme in večina njegovih sošolcev je bila zunaj, sam pa je takoj po koncu zgodnjih predavanj pohitel do kletnih prostorov, kjer se je nahajala dnevna soba njihovega doma, zdrdral Pihpuffovsko geslo in sopeč vstopil naprej. Prostor je bil z izjemo enega samega dekleta prazen in Mathiasu je ob tem neznansko odleglo. Z debelima knjigama ki ju je privlekel pod pazduho, je stopil do majhne mizice ob oknu, knjigi previdno položil nanjo in začel s prebiranjem. Izpiti so se bližali, njega pa je čas vse bolj basal, tako da je moral izkoristiti sleherni trenutek. S prstom je drsel po majhnih črkah na starih platnicah in si poskušal zapomniti čim več stvari v zvezi z zakoni podvodnega čarovništva. Vodno okolje povsem drugače vpliva na uroke kot zrak. Zaradi njenih fizičnih lastnosti uroki potujejo precej počasneje, a še več truda se zahteva pri njihovem nastanku. Te besede je obračal po glavi levo in desno, a ni se mogel povsem zbrati. Njegov pogled je namreč vedno znova uhajal k dekletu, ki je bila zleknjena v naslonjač in si je ne ravno tiho nekaj brala. Sam je ne bi za nič na svetu zaprosil za tišino, saj ni bil iz takšnega testa, a pri znanju je vedno rad pomagal. Knjigo je odložil in se ji počasi približal, zbirajoč pogum, da jo ogovori. Na videz jo je že poznal, saj je bila iz njegovega doma, a kaj več o njej ni vedel. "Živijo" ji je nekam nerodno odvrnil in se rahlo smehljal. Ob njenih naslednjih besedah si je oddahnil, saj mu je bilo komuniciranje z zgovornimi ljudmi veliko lažje kot s tihimi. Tam je bil on tisti, ki je moral vedno prevzemati krmilo, to pa mu sploh ni ustrezalo. "Amm, lepo. Rei." Nerodnosti pač ni mogel izbiti iz sebe in tako je minilo še kar nekaj trenutkov, ko je dejansko povedal tudi svoje ime. "Jaz pa sem Mathias, a me večina kliče Matt. Prej sem čisto slučajno slišal tvoje ponavljanje snovi, pa... Upam da ne zameriš, ampak nekaj v zvezi s tem bi ti rad povedal." Prestopil se je in svoj pogled upiral v Reine zapiske. "To s Henbane, v knjigi je napaka. Profesorica rastlinoslovja me je enkrat opozorila, da rastlina nima zeleno-rumenih listov, ampak modro-rumene. Menda je na to pri izpitih zelo pozorna, tako da si lahko zapomniš, če želiš."

"Ti to resno?!" je skoraj zakričala nanj, vendar je bila jezna na tiste, ki so spisali učbenik. Nikoli ni razumela zakaj napišejo eno, v realnosti je pa popolnoma drugačno. Rei te rože v resnici še ni videla. Še takrat, ko so slučajno jo pokazali je manjkala zaradi bolezni. Tako, da je bolj ali manj verjela učbeniku in zapiskom drugih, katerih trenutno ni imela pri sebi. "Hvala, ker si me opozoril. Si bom zapisala in preverila, za vsak slučaj. Brez zamere, saj ne da ti zaupam.. Samo bolje je preveriti, kakor pa verjeti učbeniku." Lahkotno se je zasmejala. "Pa oprosti, če sem te ustrašila z nenadnim povišanjem glasu.. Vendar me tako jezi, ko je v učbenikih toliko napak.." se je opravičila in se mu ljubko nasmehnila. Z navadnim svinčnikom si je napisala to, kot opomnik, potem pa zaprla vse knjige in se posvetila njemu. "Zanimivo ime imaš. Ima kakšen poseben pomen ali?" se je pozanimala. Tega imena res ni slišala pogosto, ali pa so vsi imeli vzdevke 'Matt'."Če te ne moti, te bom za začetek klicala kar Mathias." poskočila je iz kavča z velikanskim nasmeškom. Lasje so poskočili s telesom in lahkotno pristali. "Hej! Slišala sem o plesu za tisoč letnico. Bi želel biti moj spremljevalec?" kar tako ga je vprašala. ne meneč se za stare geste in navade, kjer naj bi možje vprašali ženske. Vendar se je njej zdelo to dosti nepraktično, ker je veliko fantov bolj sramežljivih kakor dekleta. Sploh pa je pri njem opazila, da je bolj neroden, tih.. Kaj pa vem. Ni bil ravno poskočen kakor Rei, vendar nje to ni motilo. Bolje to kakor pa zabiti človek, sploh pa se je videlo, da ima nekaj v glavi in to ji je bilo všeč. Ljubko se mu je nasmehnila in ga gledala. "Lej, če si že zaseden, ne skrbi. Če nočeš iti z menoj in že imaš nekoga o gledano in njo vprašati, izvoli. Res ne sekiram se, samo vprašala sem, ker si slučajno tukaj in ker še nimam spremljevalca. Sicer pa ne bi bilo večjih obveznosti. Se mi vsaj zdi. Po mojem bo treba plesati kak valček ali pa nekaj.." je hitro začela govoriti, da jo lahko mirno zavrne, ker ni hotela da mu postane neprijetno. Zraven pa je še nalagala svoje hipoteze, da ne bo ravno ne vem koliko obvezen ples in obvezen partner. "Ponavadi grem sama na te plese ali dogodke. Ne vem, vendar sem sama sebi najbolje zanesljiva in tako vsaj vem, da me noben ne čaka." se je pošalila na zamujanje žensk, ki preživijo ure in ure v kopalnici ter omari. Usedla se je na tla pred njega in ga gledala. Spremljala njegov obraz in razmišljala o čem razmišlja on.

[Upam da te ne mot ker sm te kr povabla =)]

Ob njenem povsem nepričakovanem kriku se je kar stresel in malo je manjkalo, da ne bi od šoka kar padel po tleh. Njegova naslednja misel je bila, da je dekle bodisi noro, bodisi še bolj živalsko od Spolzgadovcev in imelo ga je, da bi takoj pobrisal iz dnevne sobe. Že je zbiral moči, da bi obrnil svoje noge, ko so ga sledeče dekletine besede ustavile in z rahlo radovednjostjo jim je prisluhnil. Zdaj je zvenela bolj normalno, celo prijazno, bi začuda lahko rekli. Huh, očitno le nisem edino norec tukaj je namuznjeno pomislil in opazoval, kako je nenavadna Pihpuffovka energično zaprla knjige in se zazrla naravnost vanj. "Ja, povsem razumljivo" je bilo vse, kar je uspel tiho zamomljati in spet ji je pustil do besed, saj je bil zaenkrat povsem zmeden. Že tako mu je pogovor z dekleti predstavljal večji izziv, kot opravljanje izpita Spreminjanja oblik, zdaj pa je imel očitno še opraviti s sila nenavadnim dekletom. "Ja, res je rahlo nenavadno v teh krajih" je nekoliko bolj umirjeno dejal in se uspel za krajši čas celo nasmehniti. "Ime prihaja iz Vzhodne Evrope, odkoder izvirajo moji starši. Tiste kraje so imeli radi, tako da so mi dali tipično madžarsko ime." Tako so mu vsaj rekli, a sam se Madžarske ni spominjal. Rodil se je namreč že v Veliki Britaniji in to kmalu po prihodu njegovih staršev tja. Čeprav sta mu starša v otroštvu pogosto pripovedovala o tistih deželah in ljudeh, si je lahko podobe ustavil zgolj navidezno in tako je njegova navidezna Madžarska obstajala povsem ločeno od prave. "Da, kliči me kakor te je volja. Rei." Ime je naknadno dodal in se tipično sramežljivo nasmehnil. A kar je temu sledilo, je bilo zanj takšen šok, da je samo debelo pogledal. Sprva ni mogel niti priti do besed, tako da je dekle naprej govorilo, sam pa je medtem poskušal v svoji glavi prediskutirati slišano. Očitno je res zmešana. Da vzame takšno okorno vrečo slanine? Jaz se že nebi. Počasi mu je začelo to ugajati, saj si je zamišljal, kako ga bodo nekateri neprivoščljivo opazovali, ko se bo na plesišču pojavil z lepim in vitkim dekletom. Rei je vsekakor bila lepo dekle, sicer dve leti starejša od njega, a sam ni bil manjši od nje, tako da leta niso motila. "Jaz... Jaz ne vem, kaj naj rečem" je začel Mathias in se nerodno prestopal, pri tem pa si je sprva vneto opazoval svoje čevlje, kot da bi bilo tam kaj izredno zanimivega. "Nisem si sicer mislil, da bo kdo sploh pomislil na ples z mano, a če si se ponudila... Potem z veseljem sprejmem" je prijazno dokončal in jo končno pogledal v oči. "Sicer sem velik štor in tudi kondicije nimam, tako da dobro premisli svojo odločitev. Da ne boš pozneje obžalovala." Vse skupaj je bilo tako naglo in tako nenavadno, da fant še zdaj ni mogel verjeti. V sanjah ne bi bilo tako čudovito, kaj šele v njegovi vsakdanji realnosti. Na knjige in učenje je čisto pozabil, saj ga je ples ta trenutek povsem okupiral.

(Niti najmanj, zdi se mi super )

Rei se je vedno imela za popolno normalo dekle. V šali se razume. Niti sebi niti drugim ni bila ravno normalna, vendar se jo je dalo prenašati in v bistvu je znala biti zabavna. Kar se pa tiče norosti in ostalih zadev pa.. No veliko časa bi potrebovali, da bi razložili to dejstvo. Rei je pa Rei. Sprejela bo tudi tistega bednega spolzgadca, čeprav jih na smrt ne mara in se ji resnično izogiba. Vendar ga je pripravljena sprejeti. Samo, da je že zdavnaj obupala nad njimi in se rajši stepe z njimi kot pa hodi na zmenke. "Torej si v bistvu Madžar? Zabavno! Znaš kaj njihovega jezika?" je veselo povprašala naprej in pustila, da spregovori. Ves čas je nekako ona govorila in lepo bi bilo videti, da se tudi sam razgovori. Saj se ni pritoževala čez njegovo govorjenje, vsaj tiho ni bil in stal tam kakor kip. Kakorkoli, bila je zadovoljna z njim, vendar je hotela izvedeti več. Nasmehnila se mu je in se mu približala. "Kaj nikoli niste šli tja za počitnice?" je še povprašala, ko je končal. Sama gre res domov kadar imajo vsaj dva tedna prosto. Drugače je več ali manj tukaj. Večjega denarja niti nima, nimajo, da bi si lahko privoščila karto za dom vsake počitnice. Ali vikend. Tako ostane tukaj in je ena tistih redkih, ki kolovratijo čez Bradavičarko.
Razmišljala je ali ga bi objela ali ne, ker je sprejel njeno ponudbo. Vendar ni vedela kako bi se on sploh odzval na to. Rei je pač taka, da veliko objema. No ne ravno vseh znancev, čeprav Mathias si je zagotovo zaslužil objem. Skočila je na noge in se sklonila k njemu, ter ga na lahko objela. "Hvala. Res lepo, da si me sprejel in ja sem pripravljena na tveganje, da nisi dober plesalec. Ne boš verjel, vendar sama nisem nič boljša." je veselo govorila, ko ga je nehala objemati. Objem ni bil pretirano dol in spet ne tudi kratek. Nekaj daljših sekund je trajal potem pa se mu je še ljubko in veselo nasmehnila. "V bistvu znam samo valček. Vse ostalo je zame španska vas." je še dodala, ko je stala pred njim in ga gledala. "Torej, kje se bova dobila? Tukaj ali kar tam v dvorani?" je še začela. Sama bo točna, več kot to. Niti slučajno ne mara zamujati na zmenke ali plese na katerih ima spremljevalca. "Toliko, da ti še povem. Res se ne sekiram, če ne znaš plesati ali kako boš oblečen. Samo ne biti nag ali v pižami." se je pošalila in deloma mislila resno. Zasmejala se je in smeh je trajal vsaj minuto. "Upam, da ti nisem ravnokar podrla načrtov." je dodala, ko se je nehala smejati. Ali užalila. Je pomislila malo potrto v mislih. Zopet se je usedla na tla, pred njega in ga opazovala. Pogledala je njegove čevlje, katere si je malo po prej ogledoval on. Več kot očitno ni tega pričakoval. "Lepi so." je rekla in ciljala na čevlje. Ja čisto mimo, vendar je bilo res.

"Hja no, nisem ravno Madžar ampak njihov potomec." Da bi se naučil njihovega jezika, bi potreboval več let, tako zapleten in drugačen je bil. Čeprav je bil precej nadarjen in je vsaj čarovniško znanje hitro vsrkaval, pa mu znanje tujih jezikov ni ravno ležalo in tako razen domačega ni znal drugega. Njegova starša sta sicer govorila madžarsko, a se doma nista nikdar menila v tem jeziku, vsaj v Mathiasovi navzočnosti ne. Spomnil se je, kako mu je mati nekoč v otroštvu začela govoriti madžarske besede, a ker je deček takoj začel jokati, je to idejo morala opustiti in pač doumeti, da Mathias ne bi nikoli pravi Madžar. "Žal ne, preveč kompliciran je" je odkrito priznal, saj v laganju ni videl nobenega smisla. "Ko sem bil še otrok smo včasih šli, a država me ni tako privlačila, da bi si jo želel ponovno obiskati. Tako sta starša potovala sama, mene pa puščala pri sosedih. Kaj pa vem, kultura, običaji, tradicija, vse je povsem drugače kot pri nas." Zatopil se je v misli in obudil davni obisk Budimpešte, ki ga je bil zdaj le še bleda slika. Samo mesto je bilo intresantno, tega ni mogel zanikati, a podeželje je bilo revno in ne preveč zapeljivo. Budimpešto in preteklost je odrinil stran ter se znova vrnil v dnevno sobo Pihpuffa. Zelo mu je odleglo, da si je našel plesalko in ne bo peto kolo plesa, kot je dolgo pričakoval. Še bolj ga je razveselilo, da je Rei tako živahna in dobrovoljna, saj je s tako osebo mnogo lažje shajati kot kakšno puščobo. "Najboljše, da se dobiva kar v vhodni avli. Če se ne motim, se ples začne ob osmih, tako da bodiva malo prej tam. Hvala, marsikdo me ne bi za nič na svetu zaprosil za ples." Hvaležno jo je pogledal in se nato nasmehnil še ob omembi čevljev, ob čemer mu je znova postalo rahlo nerodno. "Čevlji kot čevlji" je skromno odvrnil in se hip zatem spomnil na učno uro, ki ga je čakala. "Oprosti, ampak moral te bom zapustiti. Zdaj sem se spomnil, da imamo nadomeščanje iz urokov. Če ne prej, se vidiva jutri zvečer. In še enkrat hvala." Pomahal ji je, hitro pograbil svoje stvari in naglo zapustil dnevno sobo.

Bila je vesela. Ne le zaradi tega, ker bo po dveh letih končno pripeljala plesalca na ples, ampak tudi zato, ker je res krasen fant. Veselilo jo je, da ni nekdo ki vse pove naprej. No vsaj tako ji je deloval, sicer nikoli ne veš. Rei je že doživela izdaje najboljših prijateljev (pred Rose) in tisti.. No niso imeli sreče, da bi še poznali prijetno odštekano Rei. Sploh se je pa veselila tega plesa, ker bo v družbi in to ji je všeč. Ni se ji šlo za obleke, videz in ples. Zabava je tista. In seveda tudi ljudje, predvsem Rose. Če ne bi bilo nje, bi na zabave hodila samo zaradi after žura in pijače. No več ali manj..
Pokimala mu je, češ da razume. No saj je. Na nek način. Sama res na eno leto, če gre nazaj domov, v svojo domovino. Razlika je le o tem, da je ona tam preživela otroštvo in ima na njo vezanih kar nekaj lepih spominov. Plus starši so še vedno tam. "Meni osebno so jeziki zabavni. Vendar nisem neki veliki talent za njih. Če bi bila.. Uf znala bi jih veliko." je pokomentirala in izrazila nekako svojo skrito željo. Jeziki so jo po svoje res privlačili, vendar res ni bila talent za njih. Zato je ostala je pri domačem in tem. Rahlo se je nasmehnila, ko mu je postalo nerodno zaradi čevljev. Počakala je da on odide prvi. "Veselim se jutrišnjega dne in strinjam se z idejo, da se dobiva v avli." mu je pomahala v pozdrav z velikanskim nasmeškom. Za minuto ali dve je ostala še v dnevni sobi in premišljevala o vsem skupaj, nato pa pograbila stvari in se napotila v dekliške spalnice. Za čudoma so bile napol prazne..

Kako se mi ne da zdajle delati te naloge, je zavzdihnil Niall. Toda Liam ga je prisilil, da jo naredi, saj jih je izpustil že kar nekaj. Ob takih trenutkih si res želim, da z Liamom ne bi bila v istem domu, je pomislil za trenutek, kajti to je pomenilo, da sta imela večino predmetov skupaj in je Liam vedel natanko za vse naloge, ki jih Niall ni naredil. Seveda tistega z domom Niall ni čisto resno mislil, toda bil je naveličan pisanja.

Izza mize je Liamu, ki je sedel na drugi strani sobe in se basal s piškoti, ki jih je mimogrede Niall prinesel iz kuhinje, namenil jezen pogled. Liam se mu je samo v šali privoščljivo nasmehnil, z eno roko pokazal na Niallov zvitek papirja in z drugo dvignil nov piškot v katerega je z veseljem zagrizel. Urgh, prekleti Liam. Zakaj je moral v to vplesti še piškote? S hrano je bilo Nialla namreč najlažje podkupiti. Prijel je pero in pisal naprej. Čim prej bom končal, tem bolje. Čeprav bi bila trenutno kakršnakoli prekinitev zelo dobrodošla. Kot bi mu kdo bral misli, je začutil, da se je zraven njega na kavč nekdo usedel. Ko je obrnil glavo, je videl, da je bilo to dekle.

((Za Rei. ))

Ni imela nič pametnega za početi. Naloge je bolj ali manj naredila vse, učiti pa se ji ni dalo. Ja morala bi se, pa se ni. Jutri, jutri, jutri. Vse je prelagala na jutrišnji dans - kar je bilo čisto brez pomena in pri sebi je to vedela. Vendar danes res ni želela presedeti za knjigami. Bil je tak lep sončen dan in pravo poletje se je končno začelo. Zato je odšla v dnevno sobo po družbo. Ker je bilo vroče, je imela na sebi modre kratke hlače in pa navadno belo majico s kratkimi rokavi.
V dnevni sobi je bilo precej zanimivo. K sreči, je dokaj hladna ker so v kleti. Na kavčih je bilo veliko unčencev a njej je v oko padel le eden. Tisti blond, ki je nekaj pisal. Here we go again.. Si je mislila. Ja saj je bil hud in najbrž je res kul osebnost, vendar je s tipi nekako opravila. Vaja ljubezensko, ni se branila prijateljstva ali navadne zabave z njimi.
Zavohala je piškote. Zelo dobre piškote, katere je opazila na drugi strani sobe. Odšla je tja in tiho vprašala, če lahko vzame dva. Kar ponosna ej bila da je pifpuffovka, ker se v tem domu pa res da vse zmeniti. Vzela je dovoljene piškote in se pridružila blondincu na kavč. Bil ji je znan, to je pa tudi bilo vse. "Pismo?" je vprašala, ker jo je zanimalo in mu ponudila enega izmed piškotov, svojega pa je že grizljala. "Poskusi, dobri so." nasmehnila se je. Z glavo je poimignila kje jih je dobila. "Če želih jih lahko skočim iskati v kuhinjo. Potreben si jih." je še dodala, ko je opazovala njegov obraz in list paprija, za akterega je še vedno skušala ugotoviti kaj je.

"Pismo?" je vprašalo dekle poleg njega. Niall se je nasmehnil in odgovoril: "Domača naloga." Nato je zavzdihnil, da ji je dal vedeti kako zelo se mu je ne da delati. Opazil je, da ima dekle v rokah piškote in kar malo mu je zakrulilo v trebuhu. "Poskusi, dobri so," je rekla Pihpuffovka in z glavo nakazala kje jih je dobila. Ko je Niall s ponujenim piškotom v roki pogledal v tisto smer, so bile Liamove oči že očitajoče uprte vanj. Z glavo mu je namignil proti papirju, a Niall se je samo kljubovalno nasmehnil in mu pokazal jezik.

Svojo pozornost je spet usmeril na dekle. "Če želih jih lahko skočim iskati v kuhinjo. Potreben si jih," je nadaljevala. Niall se ji je nasmehnil medtem ko je zagrizel vanj in odvrnil: "Če verjameš ali ne sem točno te piškote iz kuhinje prinesel prav jaz." Veselo je pogoltnil.

"Aaa. Ti pomagam? Mislim, dve glavi več vesti. No tako pravijo." je dejala v smehu in mu resno ponujala svojo pomoč, možgane ali kakorkoli bi se temu že reklo. Res je mislila da piše pismo svoji družini ali kaj podobnega. Sama ni nikoli pisala pisem v svojem stolpiču. Napisala jih je tri tedne prej, preden jih je sploh uspela odposlati. Velikokrat se ji je zgodilo toliko novega v teh treh tednih, da je morala napisati nova pisma - skoraj romane. Enkrat ji je mati rekla, da bi skorja lahko napisala knjigo, ko se takole razpiše.. Nasmehnila se je sama sebi ob tej misli.
Čudno ga je pogledala ob njegovi izjavi: "Zakaj jih ne ješ? Jaz bi jih obdražal. Plus tega nekateri rabijo prigrizke, ko se učijo ali pišejo nalogo. Je res, da nisi ravno osredotočen na zadevo, ti pa prej mine." je povedala svojo hipotezo, ki je najbrž izpadla neumno. "Ne ne mislim tega, da se dobesedno bašeš in nič ne narediš. Tako bolj za šalo kot za res pač ješ piškotke ali pa slano pecivo." je še dodala, ker je velikokrat videla učence se basati in hoditi v kuhinjo po še več prigrizkov, naloga pa ni bila nikoli dokončana. V tem ko je govorila in razlagala je pozabila na svoj piškot v rokah. Celega je vtaknila v usta in ga pojedla. Nikoli se ni ravno 'lepo obnašala' Ter jedla z majhnimi grižljaji, ki so za njo popolnoma brez pomena. "Torej, hočeš da grem tvojemu prijatelju ukrasti piškote?" je rekla in se mu nagajivo nasmehnila. Predvidevala je, da sta vsaj prijatelja in se sedaj dražita s temi piškoti, ko pa jih je dovolj za vse.

"Če se ti da," je odvrnil Niall. Sicer naloga ni bila ne vem kako težka. Problem je bil v tem, da je bil obsežna. Ampak čas mi bo gotovo hitreje minil, če bova dva delala na njej, je pomislil. Na vprašanje zakaj ne je piškotov je samo s prstom pokazal na Liama. Ni vedel, če naj ji situacijo razloži ali ne, ker bi verjetno dolgo trajalo. "Se strinjam," je rekel glede prigrizkov. "Sam sem mnenja, da bi jih morali celo uvesti med poukom." naloga je bila za Nialla skoraj že pozabljena. "Torej, hočeš da grem tvojemu prijatelju ukrasti piškote?" ga je vprašalo dekle, katerega imena še vedno ni vedel. Niall se je nagajivo zasmejal in rekel: "Bi res to storila? Kajti definitivno sem za." Odločil se je, da ji bo vendarle na hitro razložil zadevo. "Liam tamle," je pokazal na fanta s piškoti v rokah, ki ju je opazoval, "je eden izmed mojih najboljših prijateljev. Piškote mi je ukradel, da bi me s tem prisilil, da naredim nalogo."

"Kot da imam kaj boljšega za delati. Sedeti tukaj in jesti piškote, ter tebe tukaj gledati kako delaš sam? Ha! No pripravljena sem pomagati s polno paro, še prej bom pa ukradla piškote." Že si je predstavljala kakšne prijave bo talala ob nalogi in kako bo iz tega ratala zabava. Vsja pri njej, lahko da bo izpadla zanj čudna in nora, lahko pa da tudi ne. Kdo bi ga vedel. Zasmejala se je tako na glas, da še sebe skoraj prestrašila. "Si predstavljaš, da bi se vsi na polno mastili s čokoladami in podobno pri zgodovini čarovništva?" govorila je smeje, vendar se jo je dalo razumeti. "Bogi zvezki, ter učitelji." je na dodala, ko se je malo pomirila. Prizor si je predstavljala v glavi, kako bi ob vročem dnevu se čokolada kar topila med prsti in potem kako bi si vsi oblizvali prste ter ob tem cmokali. MED URO! [color=mediumslateblue]"Me zanima, koliko točk bi odbili, če bi nekdo to poskusil." spet se je zasmejala in se kar smejala ob njenem prizoru v glavi.
"Okej!" vstala je, kot bi jo vrgel iz topa in mu pomežiknila. Šla je proti Liamu, ki ga je poznala bolj na splošno, še to ne ravno. Skoraj se je zasmejala, ko ji je povedal zakaj nima piškotov. Kot da je otrok. Hihihi. V glavi se ji je prav hihljalo, ko si ga je predstavljala majhnega. V nekaj korakih je prišla do Liama in se naslonila na mizo, nasproti njega. "Hej. Bi bil tako prijazen in bi mi pustil, da ukradem piškote?" je vprašala. Saj najbrž ni bil slep in naiven? Vedel je, da niso samo za njo in sama mu nič ni dala vedeti, da so samo za njo. "Hočeš plačilo? Kaj? Modrček, spodnjice tvoje ljubljene? Ni problema." je govorila bolj potiho, ker res ni hotela da ju vsi slišijo. Nasmehnila se mu je in dobila je piškote za neumno lahko ceno (če bi se temu sploh lahko reklo, njej pa ni problema karkoli zrihtati).
Vrnila se je s piškoti na kavč. Usedla se je normalno (ponavadi bi se vrgla na kavč kot bomba) s krožnikom piškotov v naročju. Z velikim nasmeškom ga je pogledala: "Tada! Rei mimogrede in ne spršauj kako sem jih dobila." Pomulila mu je krožnik in tudi sama vzela enega. Pogledala je nazaj proti Liamu in mu pomežiknila, potem pa se posvetila nalogi. "Torej, kakšno nalogo imaš? Zdi se mi da sva pripravljena, razen če veš če ima kdo še kakšno pijačo tukaj.. Mogoče bi šla še do tega osebka in se pogodila za njo.." je začela, ker je bila že čisto v akciji.

Niall je izza mize opazoval dekle in Liama. Zelo ga je zanimalo kako se bo vsega skupaj lotila. Ko je prispela do Liama, se je naslonila čez mizo. Niall je strmel v njeno dvignjeno zadnjico. Wow, nice ass, si je mislil. Navsezadnje je bil le najstnik s hormoni. Preden se je sploh dobro zavedel oziroma nehal fantazirati, je punca že vstala in se napotila nazaj proti njemu s krožnikom v rokah. Niall je malce stresel z glavo in pogledal Liama. Po njegovem izrazu na obrazu sodeč je bil Liam ravno tako prevzet in šokiran nad njenim šarmom, če ne še bolj. Kajti še vedno je malce zaprepaden strmel predse in na obrazu se mu je pojavila rdečica.

"Tada! Rei mimogrede in ne spršauj kako sem jih dobila," je rekla punca, ko se je usedla nazaj zraven njega. Tudi Niall se je predstavil: "Jaz pa sem Niall. In še predobro sem videl kako si jih dobila." Odločil se je biti pač direkten. Resnica je resnica. "Torej, kakšno nalogo imaš? Zdi se mi da sva pripravljena, razen če veš če ima kdo še kakšno pijačo tukaj.. Mogoče bi šla še do tega osebka in se pogodila za njo.." se je ponudila Rei. "Ne vem, možno, da ima kdo tudi pijačo," je odvrnil. Res je bil že malce žejen. Poleg tega je hotel delanje naloge prestaviti.

"Si videl a? Kaj mojo seksi zadnjico ali njegov rdeč obraz? Sicer pa si ne predstavljaj stvari drugače kot so." je odvrnila nazaj in tudi njemu pomežiknila. Zakaj je sploh mežikala, saj nekako ni hotela flirtati z vsemi tukaj zaradi piškotov in hudih tipčkov. Ne more iz svoje kože. Vedno je bila taka in da bo nekaj dobila, si lahko tudi sleče svoje lastne spodnjice in mu jih vrže v obraz. Za enkatere je to nizkotno dejanje, za njo pač ne. Sicer pa je tudi sama rada gledala dobre moške in mu ni prav nič zamerila, da si je ogledeval njeno rit, če si jo sploh je. "No, če ugotoviš kdo, grem lahko tudi k njemu uporabiti moj čar." je rekla nagajivo in se ravnokar zavedla, da pri njej suša ne more obstajati. Pa tako dobro ji je šlo!
Gledala je v list, zdaj njega in piškote, katere je pridno hrustala drugega za drugim in je najbrž izgledala kakor da se baše. Zato je odnehala pri svojem tretjem piškotu in pustila še malo zanj. "Hm. Ne da se ti kajne? Naloga pa to? Saj vem. Čisto sem pokvarila tvoj dragoceni čas in sedaj me bo tvoj Liam križal. Ko si bo opomogel." je rekla in spet padla v smeh. Še kar naprej je videla kako zardi, ko je omenila spodnje perilo. Včasih prav ne more iz svoje kože. Vzela je njegovo nalogo in jo položila poleg nje, njemu pa je v naročje dala krožnik s piškoti. "No pa se najejva super dobrih piškotov. Mogoče bi morala tvojega prijatelja Liam poslati še po pojačo. Kaj praviš?" pogledala ga je z nagajivim nasmeškom in si že sestavljala načrt v glavi. Danes bomo imeli paradižnikovo solato.. Še kar naprej je imela nasmeh na obrazu, ki je bil namenjen bolj za njene ideje kakor pa za kogar koli drugega. "Grem stavit da imaš hudo telo. Mišice in vse to na akr ženske stalno padajo." je rekla akr tako in si ga sedaj do dobro ogledala. Njene oči so kar spolzele po njegovem telesu in prepričana je bila, da ima prav. Hud je in pika.

"Oboje," je po pravici povedal Niall in se nasmehnil. Nič takega se mu ni zdelo to priznati, še posebej ker je Rei delovala kot oseba, ki rada flirta. S krožnika je vzel piškot in začel jesti medtem ko jo je poslušal. "Hm. Ne da se ti kajne? Naloga pa to?" je vprašala in Niall je pokimal z glavo. "Saj vem. Čisto sem pokvarila tvoj dragoceni čas in sedaj me bo tvoj Liam križal. Ko si bo opomogel," je nadaljevala in bruhnila v smeh. Tudi Niall se je ob tej izjavi začel smejati in s pogledom ošvignil Liama, ki ju je še vedno opazoval z malce naveličanim izrazom na obrazu.

"Mogoče bi morala tvojega prijatelja Liama poslati še po pijačo. Kaj praviš?" je spet pripomnila Rei. Niall se je spet zasmejal in rekel: "Upam, da s tem misliš na kaj alkoholnega." Kot tipičen Irec je imel namreč zelo rad pivo in zdajle bi se mu prav prileglo. "Ampak Liama boš bolj težko prepričala v to. On ne pije," ji je povedal. Zanimalo ga je, če bo Rei vseeno sprejela izziv in skušala Liama napiti. Do zdaj je to uspelo le Louisu. "Grem stavit da imaš hudo telo. Mišice in vse to na kar ženske stalno padajo," je kar naenkrat izjavila. Nialla je to kar malce presenetilo. Ni vedel ali misli resno, ali je sarkastična in ga samo vleče za nos. Kajti sam je še predobro vedel, da je bolj suhcen kljub vsej hrani, ki jo poje. Pravzaprav si je želel biti bolj mišičast. A odločil se je, da se bo na ta račun raje pošalil. Skomignil je z obrvmi in napel mišice na desni roki. "A seveda," je rekel.

[[ haha xD jst sm šele zdj ugotovila da sm pisala Niall namest Liam xD o moj bog sm neumna *je popravla* xD ]]

Bila je čisto zadovoljna z odgovorom. Pa saj je res imela hudo rit. Sicer je sama videla še bolj hude, vendar njena ni bila slaba in ga ni morala kriviti, ker jo je gledal. Njene oči so kar poskočile, ko je omenil alkohol. "Alkohol praviš a?" nasmešek ji je zrasel do ušes ob misli, da bi se ga napila. Poleg tega, pa so ji misli začele uhajati v napačno smer, kar ni bilo ravno dobro. "In kaj ima to veze ali on pije ali ne. Še vedno nama gre lahko iskati alkohol ali se pa enostavno druži z nama in naju 'pazi' kot dva majhna otroka, ki ne vesta zase. Včasih je pametno imeti trezno osebo ob sebi, čeprav potem izveš cel kup stvari, ki si jih počel." je rekla kakor mama, ki narekuje svojemu otroku naj pazi nase in naj ima vsaj nekoga zraven sebe, ki je trezen.
Nasmehnila se je ob njegovi napeti mišici. "Prav imam." je le rekla, ponosna nase, in pograbila še en piškot, ter ga pojedla. V glavi je imela misel o alkoholu. Bil je dober dan, zakaj ga potem nebi zapečatila z dobro pijačo in družbo. "Torej si za? Alkohol? Kam pa bova šla?" je vprašala na enkrat in pogledovala proti Liamu. V naslednjem trenutku je že stala pred Niallom. "Poglej, šli bomo v shrambo, pogledati če je tam kaj alkohola. Ponavadi je, še zmeraj se je kaj našlo, čeprav ni bilo najbolj kakovostno. Te to moti?" je vprašala in v istem že naredila korak proti Liamu.

"Hej." ga je še enkrat pozdravila in se mu nasmehnila. Tokrat se ni naslonila na mizo ampak je šla prav do njega. "Rei, me veseli." se je predstavila in mu ponudila roko. "Imam eno prošnjo in res bi bila vesela, če bi jo sprejel." je nadaljevala. "Torej, jaz in Niall bi nekaj alkoholnega. Imaš ali poznaš koga s skrivno zalogo in če ne, bi vsaj z nama šel v shrambo in potem naprej? Pač saj veš. Pametno je imeti nekoga treznega ob sebi, tudi če ne spiješ veliko. In pa ne skrbi glede naloge. Obljubim da mu jo bom pomagala narediti." je začela in se še naprej smehljala. Lepo bi bilo biti v družbi fantov.. V mislih je kar za mijavkala. Videla je da ima pomisleke in da mu ideja ne diši ravno najbolje. " Ne bom te nič silila. In če želiš lahko še kakšno zadevo zrihtam, da boš res res šel z nama." je rekla in mu pomežiknila. Nekaj časa je rabil, da je vse premlel. "No poglej. Ti temeljito razmisli, jaz grem pa nazaj na kavč. Okej? Sporoči, ko boš razmislil." je rekla z nasmeškom in mu še zadnjič pomežiknila, potem pa se je vrnila na kavč. Tokrat se je vrgla nanj z nasmeškom. "No pa vidimo. Mogoče se celo prikaže tukaj." pogledala je Liama in zdaj Nialla. "Si se spomnil kje bova pila? Njabrž ne kar tukaj?" in upala, da kje v naravi ker je dovolj toplo.

"Torej si za? Alkohol? Kam pa bova šla?" ga je vprašala Rei. Niall je izustil "Seveda sem za! Si že kdaj srečala kakšnega Irca, ki ne bi bil?" nato pa skomignil z rameni. "Ne vem, meni je vseeno. Važno, da ni vsem na očeh, kajti hitro lahko kdo obvesti učitelje." Rei je nadaljevala: "Poglej, šli bomo v shrambo, pogledati če je tam kaj alkohola. Ponavadi je, še zmeraj se je kaj našlo, čeprav ni bilo najbolj kakovostno. Te to moti?" Še preden ji je Niall odgovoril pa se je že napotila proti Liamu. Niall seveda ni slišal kaj se pogovarjata, a videl je, da Liam ni najbolj navdušen ter da je mogoče celo malce zmeden in ne ve kaj naj reče. Ob tem se je zasmejal. Užival je, kadar je bilo Liamu takole neprijetno in so ga drugi prijatelji dražili.

Kmalu je Rei zopet sedla poleg njega. "No, pa da vidimo. Mogoče se celo prikaže tukaj. Si se spomnil kje bova pila? Njabrž ne kar tukaj?" Niall je zmajal z glavo in rekel: "Ne, seveda ne. Najti si morava nek bolj zakoten prostor. Mogoče kakšno skrivno dvorano na Bradavičarki, ali pa celo kaj kje zunaj. Kaj bi ti bolj ustrezalo?" Takoj zatem, ko je Rei odgovorila, pa se je ob njima pojavil Liam. Oba sta ga pogledala, ta pa je prekrižal roke in izjavil: "Kot prvo morata vedeti, da tega ne odobravam, ampak vem, da bosta v vsakem primeru šla popivat, tudi če mene ne bo. Tako da je vseeno bolje, da je nekdo z vama." Niallu se je na obrazu izrisal ogromen nasmeh. Vstal je in Liama igrivo boksnil v ramo. "Tako se govori!" Liam je samo zavil z očmi in zamrmral: "Za sem samo zato, da bom pazil, da ne popijeta preveč." A Niall si je mislil svoje. Če je Louisu uspelo, da te napije, te bova pa tudi midva z Rei. Sam pri sebi se je nagajivo nasmehnil.

Všeč ji je bilo, da ima rad alkohol. Tudi sama je bila precejšna oboževalka alkohola in prav vedno ji je bilo fajn popivati s fanti. Danes je le upala, da res ne bo počela raznoraznih vragolij in se metala po njemu. "Mislim da bo zunaj bolje. Toplo je, tako da zmrznila ravno ne bova plus svež zrak bova imela vedno na dostopu, če je pa treba bruhati pa je pa tudi vseeno kam bruhaš." je povedala vse dobre lastnosti pitja v naravi. Liam se jima je pridružil in Rei se mu je na široko nasmehnila. "Lepo da greš zraven" je pripomnila, ko je dajal razloge zakaj je tukaj. Razmišljala je ali bi si oblekla dolge hlače ali ne. "Hm imata vidva še kaj? Jaz bi si šla preobleči hlače in vzela bi jopo." je pojasnila in vprašala hkrati, že je vstala in ju pustila čakati.
Hitro je iz omare potegnila črne hlače in črno jopico. Hlače je poveznila nase, jopico pa si zavezala okoli pasu in že je bila nazaj pri njima. Vse skupaj je trajalo pet minut. "No gremo?" ju je vprašala. Oba je kar prijela za roke in odšla proti izhodu. "Tole bo še zabavno." je pripomnila in ju spustila.