Quin ji je na svoj tipični sproščeni način odgovoril, vendar je dobila občutek, da ni bil več tako zelo sproščen, kot je bil slišati. Ko pa je spet posegel po svojem fotaparatu in posnel še nekaj slik, je čudaški občutek poslala *nekam* in se prepustila toploti modrega ogenjčka. Eden od razlogov, zakaj je tako uživala v Drznvraanovčevi družbi je bil, da ni nikoli izpustil priložnosti za slikanje, če je bila v bližini tudi ona, pa je bila velika verjetnost, da se bo znašla vsaj na eni od slik. Čeprav tega na glas nikoli ni priznala, se je Natalie oboževala fotografirati. Imela je občutek, da je tudi precej fotogenična in je na slikah večinoma izpadla precej dobro. Ko je bila majhna, je cello sanjarila, da bo fotomodel in bo predstavljala najprestižnejše znamke, in globoko v sebi še vedno ne bi imela prav nič proti, če bi bila to končna destinacija njene kariere. Svetlolasec je sedaj odgovoril tudi na njeno drugo vprašanje, za duhovit komentar pa ga je nagradila z nasmeškom. “Kakšni? Ne, nisem se ravno obremenjevala z njihovo zunanjostjo, predvidevam pa, da bo verjetno kakšen nakit ali kaj podobnega….? Kakorkoli, jaz sem več razmišljala o tem, kakšno vrsto magije bodo vsebovali. Najbolj kulsko bi bilo seveda, če bi bili prepojeni s prepovedano magijo, vendar o tem lahko tako ali tako samo sanjarim. Bolj verjetno je, da je samo kakšna zelo zahtevna oblika magije, ki drugače zahteva leta vztrajnega urjenja… no, ne vem. Kaj si pa ti razmišljal?”

Quina je Nataliina želja po preprovedani magiji zabavala. Seveda se je sam že kar nekajkrat znašel na prepovedanem oddelku knjižnice in prelistal kakšno zaprašeno skrivnost, a da bi šola spodbujala prepovedano magijo, se mu je zdelo bolj malo verjetno. "Ne vem, če je magija tako zahtevna, da bi potreboval leta, da bi pravilno izvedel urok... saj smo le najstniki!" je delil svoje zabavno razmišljanje. "Prej bi pričakoval, da se do predmetov pride na najbolj prismuknjene načine, na katere niti pomislimo ne." Že ga je prešinilo, da bi na Ravnatelju uporabil urok 'Tarantallegra' in mu s tem razvezal jezik za kakšen namig. Seveda je bila celotna slika preveč moteča in Quin se ni mogel odločiti ali bi se le smejal pogledu na plesočega starčka ali jokal, ker bi bilo vse skupaj nesramno in kruto. Logično mu je tudi bilo, da bi se Rex takoj obranil uroka in bi bil v končnem rezultatu Quincy deležen hujše usode, a sama misel ni škodila še nikomur. "Ampak preden bi se pahnil v uporabo vseh možnih urokov, me je bolj zanimalo, kje bi našel kakšen namig. Nekaj jih mora biti tudi prosto vidnih, a tako običajnih, da učenec enostavno ne bi pomislil na nič posebnega, ko bi ga zagledal." Ni ji mislil takoj izdati svojih načrtov. Nekaj stvari je bilo važnih samo njemu in ni jih bil še pripravljen razkriti, dokler ni sovjih teorij razvil do konca. Kako je bil vesel, da so mu po možganih rojile vse možne stvari. Brez domišljije in inteligence bi se zagotovo dolgočasil. Kako shajajo Pihpuffovci... se je vedno spraševal Quin. "Gospodična Aurea, ste že našli kaj kar bi vas spominjalo na pomemben namig?" je imitiral tečen novinarski glas in ji pomežiknil ter se nasmehnil.

Quinov odgovor je imel kar nekaj smisla, vendar je še vedno menila, da predmeti gotovo omogočajo kaj kot naprimer spreminjanje v žival ali nevidnost. Seveda se je magovstva dalo priučiti, vendar je bil ta tip magije izjemno zahteven in nekateri ljudje tudi po ogromnem količinu treninga še vedno niso bili sposobni spreminjanja v žival kadarkoli bi si poželeli. Diziluzionistični uroki sicer niso bili tako zelo zahtevni, če si jih izvajal na predmetih, uporabljanje na ljudeh pa je bilo resnično težko in to so znali le redki čarovniki. “No, gotovo, prepričana sem, da so kje namigi.” O tem je že kar nekaj razmišljala, strinjala pa se je tudi z nečem, kar je Fenris omenil pri večerji. Nekaj je moralo biti na pravilih, saj se je ravnatelj ustavili tik preden bi prešel na paragraf D. Včeraj je bila okoli oglasne deske precejšnja gneča, tako da se je Nat odločila, da si bo pravilnik ogledala danes. "Gospodična Aurea, ste že našli kaj kar bi vas spominjalo na pomemben namig?" Najprej se je popolnoma zmedla, saj zatopljena v lastne misli sploh ni vedela, kdo je beside izrekel. Potem pa ji je svetlolasec pomežiknil in postalo ji je jasno, da je on govoril z nadležnim glasom, ki je bil tako pogosto prisoten pri novinarjih. Tudi sama mu je odgovorila z visokim in ogabno sladkim glasom. “Zaenkrat smo komaj v fazi načrtovanja projekta, podrobnosti pa so strogo zaupne in morajo ostati javnosti nepoznane. Ko pa bomo načrte izpopolnili, bon a tiskovni konferenci razglašeno tisto, kar je zbranim ljudem potrbno vedeti. Sedaj pa prosim, nič več vprašanj!” Obraz si je zakrila z roko, kot da bi se ščitila pred bliskavicami paparazzov, potem pa izbruhnila v smeh. “Nekaj malega se mi že sanja, vendar bom mogla še preveriti. Si ti kaj našel?”

Odgovorila mu je kot prava izkušena zvezdnica, ki je bila vajena pozornosti in ljubezni kamer. Njen sladki naglas je bil poživljajoč in Quincy je z naraščajočim nasmehom spremljav vsako njeno besedo. Ko si je zakrila obraz je instinktivno sledil njenim gibom in privzdignil fotoaparat, kakor, da jo bo spet slikal. V njunih igricah se je obnašal kot lutka na vrvicah, ki jih je Natalie usmerjala, tako močno je užival v njih. Tudi, če je on začel, je bila Nat zmožna mnogih presenečenj in Quin se je veselil prav vsakega. Končno mu je tudi razkrila nekaj o svoji raziskavi. Torej celotna tema vseeno ni bila tako dolgočasna, kot je najprej delovala iz njenega sarkazma. Quin je bil zadovoljen. Morda bosta v prihodnosti še sodelovala pri kakšni dogodivščini. Definitivno je potreboval vsaj tekmeca, ki je znal hitro in razumno razmišljati, saj je bila brez pravega nasprotnika igra kar dolgočasna. Nasmehnil se ji je in malce delil svoje teorije. "Ogledal sem si pravilnik, saj je bilo iz ravnateljevega govora očitno, da je nekaj na njemu. Lahko rečem, da sem dobil kar nekaj idej..." Ni ji nameraval razkriti vseh sledi, ki jih je odkril in vseh možnih urokov, ki so se mu že bliskali v mislih. Bila sta res dobra prijatelja, a nobeden izmed njiju se ni mislil prvi razkriti. Igra se je tako rekoč že začela. Bila sta zamaskirana, oba v svoje teorije, ki so se morda ponekod skladale, a temu bi pokazal čas. Quincy je tako ali tako že užival. Gledal je direktno v Nataliine sivo-modre oči in razmišljal, če se ji je kaj sanjalo, kakšne ideje je dobival z vsako preteklo minuto. Lahko bi nastala prava adrenalinska tekma, tam in takrat, če se ne bi Quinu zazdelo, da se je začel izgubljati v modri svetlobi, ki je izžarevala iz ognja in se lesketala v njenih očeh. Toda, presneto inteligenten in ponosen Drznvraanovec kot je bil, ni nameraval izgubiti, zato ni umaknil pogleda.

Potem ko sta se odsmejala na račun njune male šale, sta nadaljevala s pogovorom o skrivnostnih predmetih, ki jih je prismuknjeni ravnatelj poskril po šoli in posestvu. Quin je delil tudi nekaj podatkov, ki jih je do sedaj odkril, in Natalie je v mislih čestitala sebi in Risu za dobro razmišljanje. Torej je nekaj definitivno bilo na pravilniku, razen, če je Drznvraanovec ni skušal speljati na napačno pot. Bil je inteligenten in lahko bi poskusil s kakšno takšno podlo tehniko, vendar se je svetlolaska opomnila, da ni bil v njenem domu, zato je bila to pravzaprav zelo neznatna možnost. "Pravilnik, praviš... Morda pa bi bilo vredno preživeti tistih nekaj minut dolgočasja, če se v njem skriva kak namig," je perfektno hlinila nevednost in se v notranjosti nasmehnila svojim igralskim sposobnostim. Zapadla sta v tišino, ki pa ni bila neprijetna, prej pomirjujoča, kakršna je lahko resnično samo med dobrimi besedami. Ogenjček med njima je njegov obraz ostvetljeval z modro svetlobo in intenzivna barva njegovih oči je prišla še toliko bolj do izraza. Tudi Quin se je zazrl v njene oči in kar je bil najprej zamaknjen pogled se je kaj kmalu spremenilo v odločno buljenje. Nezavedno sta se začela igrati eno najpriljubljenejših otroških iger; kdo prej umakne pogled. Ko sta tako strmela že kakšno celo minuto, je bilo Nat dovolj in začela se je pačiti in delati grimase, ne da bi pretrgala očesni stik, hkrati pa upala, da ga bo spravila v smeh. Ah ja, do česa vsega jo je ta fant pripravil. Ni se mogla spomniti, kdaj je nazadnje počela kaj vsaj polovico tako nezrelega in se hkrati tako dobro zabavala. Ne glede na to, kaj je počela z obrazom, pa se ni zasmejal, čeprav je opazila trzanje v kotičkih ustnic. Tudi prav, bo pa ubrala drugo pot. Komaj opazno je zožila oči, da je svetlolasca zdaj gledala izpod svojih dolgih trepalnic, se s prstom začela igrati s kodrčkom las, s konico jezika pa je na rahlo zdrsnila po zgornji ustnici.

Podcenjevala ga je, če je mislila, da bo zgubil koncentracijo zaradi njenega afnanja. Njenih raznih grimas je bil že vajen, saj sta bila prijatelja že dobre dve leti in jih je uporabila že neštetokrat na njemu. Doma je imel celo celo zbirko njunih slik, kjer sta se oba pačila kot nora. Enkrat, ko sta pekla čevapčiče in se je Natalie opekla ter začela poskakovati naokoli ter divje kričati, je izrabil priložnost in posnel vsaj tri ducate naravnost ubijalskih fotografij, ki so ga vsakič znova, ko jih je pogledal, spomnile na vse zabavne trenutke, ki sta jih doživela. Noben izraz, ki bi si ga zdaj nedela na obraz, ne bi mogel preseči tistih avtentičnih slik. Zmagoval je, to pa ga je le spodbujalo, da se je bolj potrudil in se zadržal smejanja. Končno je ugotovila, da z pačenjem ne bo ničesar pridobila, zato je spremenila taktiko. Začela ga je... osvajati? To je Quina presenetilo. Natalie ni nikoli povezal z ničemer romantičnim. Bila sta prijatelja. Podobni interesi, podoben humor, podobno razmišljanje... To je bilo vse. Moral ji bo vrniti milo za drago. Preden bi ga karkoli zmedlo, je iztegnil roko in jo povsem nepričakovano požgečkal. začel se je smejati. "Haha, deluje prav vsakič!" je vzkliknil v svojo zmago.

Opazila je, kako so se mu v presenečenju razširile oči, kra je pomenilo, da je nekaj vsekakor dosegla, čeprav ne tega, da bi umaknil pogled. Potem pa je izprožil roko in jo požgečkal pod rebri, tako da se je morala na ves glad zasmejati. Ta fant jo je resnično preveč dobro poznal. Namenila mu je užaljen pogled, ker jo je premagal na tako nizkoten način, vendar mu seveda ni zamerila. “Prav, prav, saj si zmagal.” Zdolgočaseno se je namestila nazaj na svoje mesto, potem pa se je kar naenkrat pognala proti njemu. Zvrnila sta se po tleh in začela ga je žgečkati po vsakem delu telesa, ki ga je lahko dosegla. Z njim se je smejala tudi ona, saj mu je vračala, kar si je zaslužil. Po kakšni minuti vztrajnega mučenja se ga je končno usmilila in se zleknila na vlažno travo poleg njega ter pustila, da se je smeh počasi polegel. “Ah, ja…” Zazrla se je v zvezde, ki so sedaj že v vsej svoji veličini krasile nebo in poskušala izslediti ozvezdja, ki jih je poznala. Našla je Orionov pas, pa Veliki voz in potem še Malega. Ne da bi odmaknila pogled, je glavo nagnila malce bolj proti Quinu. “Kaj misliš da pravzaprav so zvezde? Ne s fizičnega vidika, mislim pač… razumeš?”

Quince je bil zadovoljen, ko mu je Spolzgadovka koncno priznala zmago. Morda ga je kar malce presenetilo, da je tako hitro popustila, a ni se mislil razburjati cez svoje zmagoslavje. Nato pa ga je znenada napadla in ze sta telebnila po tleh. Zakaj je moral biti zgeckljiv? Ce ne bi bil, potem Nat ne bi imela nobene moznosti, a bitka se je spet zacela. Poskusal ji je vracati, tako da sta se oba smejala, a ocitno je bilo, da je bila Natalie pri njunem 'dvoboju' bolj vztrajna. Dobro, da so bila travnata tla dovolj mehka, drugace premetavanje po tleh ne bi bilo tako zabavno. Koncno se je zgeckanje umirilo in Quincy je komaj pocasi umiril svoj smeh. Cisto ga je utrudila. Nato se je sele spomnil, da je imel fotoaparat cel cas za vratom in hitro s prsti pretipal, ce je bilo vse v redu z njem. Na sreco ni nic manjkalo. Nato pa mu je Nat postavila vprasanje, ki ga sploh ni pricakoval, niti razumel. Kaj so zvezde z ne fizikalnega vidika... ni in ni vedel kaj je mislila s tem. Ni si niti predstavljal kaj bi lahko bilo, zato je hitro analiziral situacijo. Vedel je, da so bunkeljni definirali zvezde kot zareca plinasta telesa v katerih poteka jedrska fuzija. Vedel je, da so jih velikokrat opevali in iz njih napovedovali prihodnost. Toda, kaj je pricakovala Natalie, da bo slisala iz njegovih ust? Resnicno. Samo ona mu je bila zmozna postaviti vprasanje, na katerega ne bi bilo zanj logicnega odgovora. Poskusil se je spomniti necesa, kar bi lahko povedal svoji sestri Nyx. "Mislim, da je bilo nekoc enemu carovniku dolgcas in se je spomnil, da bo vsakic, ko bo kdo dobil kaksno pametno, morda nagajivo ali le posreceno idejo, na nebu posijala nova luc." zasmejal se je sliki, ki jo je s svojo zgodbo risal v glavi. "Kar naenkart je posijalo ogromno zvezdic, bilo jih je vedno vec, nato pa je en bunkelj zmotno opazil, da je posijala zvezda, ravno, ko si je nekaj zazelel in razsiril govorice, da so si morali ljudje le zeleti in vsi skupaj so pozabili, da bi morali svoje zelje uresnicevati z idejami. Zato, je ponoci bolj temno kot je bilo v preteklosti." moral se je zasmejati svoji domisliji. Pogledal je proti Nat, da bi videl, kako je ona dojemala njegovo pripoved.

"Mislim, da je bilo nekoč enemu čarovniku dolgčas in se je spomnil, da bo vsakič, ko bo kdo dobil kakšno pametno, morda nagajivo ali le posrečeno idejo, na nebu posijala nova luč. Kar naenkrat je posijalo ogromno zvezdic, bilo jih je vedno več, nato pa je en bunkelj zmotno opazil, da je posijala zvezda, ravno, ko si je nekaj zaželel in razširil govorice, da so si morali ljudje le želeti in vsi skupaj so pozabili, da bi morali svoje želje uresničevati z idejami. Zato je ponoči bolj temno kot je bilo v preteklosti." Ko jo je Quincy spet pogledal, ji je na ustnicah igral skrivnosten nasmešek, njene oči pa so se odsotno bleščale. Včasih je Natalie enostavno dobila take filozofske prebliske, ko se je spraševala po stvareh kot so 'kdo smo' ali 'od kje prihajamo'. Ali pa, kaj so zvezde. Med njegovo kratko zgodbico se je izgubila v svet v njeni glavi, ki ga ni mogel prav nihče razumeti, še najmanj pa ona in na zunaj je morala delovati kar malce zadeto.

Iz zamaknjenosti jo je prebudil hladen vetrič, ki je zapihal in ji zmršil lase. Streslo jo je in zavedela se je, kako mrzlo je, navkljub modremu ogenjčku, pa tudi zelo pozno je bilo že. »Hmmm, zanimivo razmišljanje…« Tesneje se je zavila v svoj plašč, vendar jo je še vedno zeblo, zato je dodala: »Morda bi morala počasi noter… Zelo se je shladilo, pa še kmalu bo policijska ura… Pridi!« Dvignila se je s tal, pobrala svojo torbo in kozarec z ognjem, ki ga je upihnila, potem pa podala roko še svetlolascu, da je vstal. V lagodni tišini sta se odpravila prek vetrovnega parka in počasi izginila v megli, ki se je začela nabirati v hladni noči.

[evo, da končava tale RPG. Trenutno sem malček zasedena, pa zato probam malček skrajšat svoje zgodbe… Aja, pa oprosti za tisti MAJOR copy-paste na začetku, ampak sem mela precejšen writers block ]

"Ti praviš meni alkoholik?" je resno rekla Rose nato pa se nasmehnila. "Prav nič ne pretiravam. Imaš najlepši nasmeh kar sem jih kadarkoli videla pri fantih" mu je dejala in zardela. "Šššš tvoje niso prav nič boljše" mu je dejala in se nasmehnila. S prstom mu je nežno podrsala po zatečenih ustnicah. Rose je ujela njegov poredni nasmeh ko je omenil če odideta v njegovo sobo. Njena lica so gorela od rdečice. Ko ji je Jesse rekel da gresta na sprehod je damsko vstala, ni namreč želela kazati svojega čipkastega perila. Razen mogoče Jesseju. Prijel jo je za roko in jo odpeljal iz grada.
Sprehodila sta se do jezera. "V vodo? Se ti ne zdi da je mogoče malce mrzla?" je začudeno vprašala. Dvignil jo je v naročje in jo odnesel proti bregu. "Da si nebi slučajno drznil.." je začela stavek, ki pa ga ni mogla dokončati saj jo je Jesse vrgel v vodo. Nato pa se ji je pridružil tudi sam. "Zlobnež!" mu je dejala in se nasmehnila. Ni bila zares jezna nanj. Res da ji je zmočil prečudovito obleko in čevlje, vendar se nanj preprosto ni mogla jeziti. "Pridi sem" mu je ukazovalno dejala.


(( Jesse <3 ))

"Ne, seveda ne," je hitro rekel in se na videz zresnil. Zavzel je uradno držo. "Lepo te prosim. Srečo imaš da je tema. Ker drugače bi bil živo rdeče barve." Oba sta bila v vodi. "Kupil ti bom novo obleko, ljubica," ji je rekel. "Nisem!" ji je rekel nedolžno in seveda se je začel smejati. "Prav, gospodarica." Počasi si je slekel srajco, nogavice, hlače ter čevlje in jih vrgel na obalo.

Odplaval je do nje ter jo objel okoli vrata. Luna se je medlo lesketala na vodni gladini in osvetljevala je prav Rose ter njega. "Ljubim te," ji je tiho zašepetal in jo poljubil. Hlad ga je počasi prežemal, vendar je ostal z lepotičko v vodi in ni odnehal.

Rose se je zasmejala ko je Jesse resno dejal da ni mislil da je ona alkoholik. "Škoda ker je tema. Rada bi videla tvoja prikupna rdeča lička" je dejala in se nasmehnila. "Ne skrbi za obleko" je dejala in zardela, ko ji je dejal ljubica. Sedaj je bila ona vesela da je tema da ni videl njene rdečice ki ji je kraljevala na obrazu. "Seveda si. Vrgel si me v jezero" je dejala in se še sama zasmejala. Še bolj pa se je nasmejala ko ji je Jesse dejal gospodarica. Preden je prišel do nje, je odvrgel oblačila. Priplaval je do nje in jo objel. Skozi premočena oblačila je začutila njegovo mišičasto telo. Rose ga je nežno poljubila, nato pa ga je 'za kazen' ugriznila v ustnico. Nato pa tiste njegove besede. Besede ljubezni. Rekel ji je da jo ljubi. "Ljubim te mišek" mu je zašepetala na uho, nato pa ga poljubila nazaj. Mrazilo jo je po telesu vendar jo je toplota njegovega telesa vsaj malo grela. "Mi prosim odpneš obleko?" mu je dejala zapeljivo in se obrnila okoli tako, da je bila s hrbtom obrnjena proti njemu. Z vratu si je odmaknila vlažne lase in razkrila pogled na vrat in zgornji del hrbta ki je bil odprt. Pogledala je čez ramo in se nasmehnila.

"Ne tega nikakor ne boš videla," ji je povedal in se ji nasmehnil. Njen nasmeh je bil nekaj najlepšega na svetu. Kot dež po dolgi suši, kot pomlad po dolgi zimi. "Pa? Bila si vroča in malo te je bilo treba ohladiti." Poljubljala sta se kot nora, potem pa ga je prosila za nenavadno stvar. "Aaaa, naj ti bo." Počasi ji je odpel obleko in jo potegnil dol. "Zebe te," je ugotovil. Zamahnil je s palico in nekoliko ogel telesi. "Takole." Spet jo je prijel za vrat in jo nežno poljubil. Ljubeče, nežno in strastno.

Počasi, res počasi je odprl oči in se odlepil od čudovitih ustnic. "Zebe me," je tiho rekel. Zobje so me šklepetali od mraza, prstov na nogah pa sploh ni več čutil. "Samo odplavam malo," ji je zašepetal malo in potopil glavo pod vodo in naredil obrat. Potem pa počasi zaplaval. Plaval je izjemno rad. Kakšne dve minuti je plaval, potem pa se vrnil k Rose. "Tako. Kaj pa zdaj?"

"Seveda bom videla" je dejala prepričano. Bo že naredila tako da bo zardel. Ko ji je povedal razlog zakaj naj bi jo vrgel v jezero je divje zardela. "Jaz pa vroča ja. Ne hecaj se" mu je dejala in se nasmehnila. Če je bil kdo vroč, je bil to on. Ko ji je odpel obleko in jo ji slekel, je pred njim ostala samo še v premočenem čipkastem perilu ki je poudarilo njene obline. Obleko je s pomočjo uroka poslala na breg, prav tako je storila tudi s čevlji. Ko je bilo to opravljeno se je obrnila k njemu in se nasmehnila. Na koži se ji je pojavila kurja polt kar je pomenilo samo eno. Zeblo jo je. In Jesse je to tudi opazil. "Samo malo" je dejala. Jesse, prijazen kot je bil je njuni objeti telesi pogrel z urokom. Prijel jo je za vrat in jo nežno poljubil. Rose mu je voljno vrnila poljub, ki je postal še bolj strasten. Kar malce žal ji je bilo da se je končal, ko se je Jesse nežno odmaknil od njenih ustnic. "Tudi mene, čeprav me tvoja bližina greje" je dejala in se ga še bolj oklenila. "Uredu" je dejala ko ji je Jesse rekel da se bo malce ogrel s plavanjem. Ko je priplaval nazaj do nje ga je objela in se stisnila obenj. "Kaj ko bi odšla pogledat na tisti after party ki so ga obljubljali?" je predlagala Rose in se nasmehnila. Na ustnice mu je pritisnila nežen poljubček.

(( nadaljujeva na afterju? ))

April je bil najbrž njen najljubši mesec, ali le eden iz med njih. Aprila se je začelo deževno obdobje, in sezona zgodnjega namakanja v vodi. In kje drugje bi bil bolj primeren prostor kot veliko jezero? Rei se je odpravila tja z torbo v kateri je imela brisačo, svečke in nekaj za pod zob. Sicer se je danes nameravala dobiti z Rose prav tukaj, vendar je sama prišla veliko prej. Voda jo je vabila in ni se ji mogla upreti. Mrzla voda je nikoli ni motila. Veliko raje ima mrzlo kot vročo, pa čeprav je v ledeno mrzli lahko le nekaj minut.
Prišla je na prostor, ki si ga je v petih minutah izbrala in nanj položila torbo. Iz nje je izvlekla brisačo. Slekla se je vse do spodnjega perila, ki je bilo črne barve. Potem je šla v vodo, ne počasi, ne hitro ampak normalno, kakor da jih ima 25 stopinj celzija. Zaplavala je in preprosto uživala. Ni plavala daleč, ker je mislila še videti Rose kako pride in njen izraz na obrazu. Zato je plavala vzdolž obale. Ko jo je zagledala po poštenem trideset minutnem plavanju, ji je veselo pomahala in se ji nasmehnila. Nasmešek ji je segal do ušes. Nato pa je plavala proti njej in šla ven iz vode. "Hej!" je rekla, ko je zagrabila za brisačo in se ovila v njo. Vesela je bila te gromozanske brisače v katere si lahko spravil dva človeka. Bila je enostavno dišeča, mehka in topla. "Torej, kdo je tisti fant s katerim si preživela cel večer zabave?" je vprašala direktno in čakala na vsako podrobnost. Sama pa je ta čas sušila lase in se ni zmenila za njeno pripombo glede temperature vode..

[>ROSSEEEE ]

Rose se je začuda malce prej odpravila na kraj kjer sta bili dogovorjeni z Rei. Počasi je stopala po mehki travi in si brundala neko pesem. Od daleč ni opazila Rei zato je mislila da je na dogovorjeno mesto prišla pred njo. A se je uštela. Rei je namreč plavala v ledeno mrzli vodi jezera. Rose se je kar stresla od mraza saj je iz izkušenj vedela da voda ni ravno topla. Sploh pa ni topla če kar naenkrat letiš v njo oblečen. "Hej" je zaklicala Rose ko je Rei plavala proti brežini. "Kaj ni voda malce mrzla za plavanje? Vsaj po mojih izkušnjah sodeč" je dejala nato pa se nasmehnila ko se je Rei ovila v brisačo katero si je lahko večkrat ovila okoli telesa, tako velika je bila. "Tisti fant s katerim sem bila na zabavi je Jesse, moj sošolec in sedaj tudi moj fant" je dejala Rose in zardela ob misli nanj. Spomnila se je namreč na čas ki sta ga preživela skupaj preživela v vodi in potem kasneje na after partyju. Pustimo kaj se je potem dogajalo še v dnevni sobi. "Še kakšno vprašanje" je dejala in se zasmejala ko jo je Rei pogledala s pogledom ki je sporočal da zasliševanje šele sledi.

Zamahnila je z roko in ji tako pokazala, da ji ni mar za vodo ali njeno temperaturo, še manj pa o tem kaj si ona misli. "Kaj? To je to kar mi boš povedala sama od sebe?" je začudeno in kar malo užaljeno vprašala. Še bolj se je zavila v brisačo in za trenutek pogledala proti vodi. "Dobro veš,m da me zanima vse. Kako sta se spoznala, tvoji občutki ob vajinem prvem poljubu in vse podobno." je rekla vesela in upala, da ji bo prijateljica kaj več zaupala ne le to, da je sošolec in da sedaj hodita. Halo? Saj to je sama videla da hodita. Če je pa sošolec ali ne je pa Rei čisto vseeno. Samo da ni zelenec., Potem bi bila razkurjena in jo oštela.
"In kdo za vraga je tisti drugi tip, ki si ga morala poljubiti na usta?" je napol nejeverno zakričala in napol ne. Nato pa jo je spodbujala s rahlim ploskom, ker se je več kot očitno obirala. "Daj, daj, daj. Kaj hočeš da se mi korenine zarastejo ali kaj? In dobro veš, da se mene nimaš kaj nič bati. Če te bo prasec ranil dobro veš kako to poteka.." je začela in nehala, da je lahko ženska mirno spregovorila. Če jo bo ranil čustveno jo bo in to ne bo ostalo brez posledic. Sonce se je dobro skrival med oblaki, a kljub temu ni bilo ravno mrzlo. Večjega vetra ni bilo in v tej topli brisači je bilo prijetno toplo, tako da je Rei mislila ostati v njej še kar nekaj časa.

Rose se je začela smejati ko jo je Rei užaljeno nadrla če je tisto kar je povedala vse kar ji namerava prostovoljno povedati. "Saj veš da te samo dražim no" je dejala in se še bolj začela smejati. "No da začnem" je dejala in se dramatično odkašljala. "Jesse mi je bil všeč že kar nekaj časa, vendar sem to, kako zelo mi je dejansko odkrila šele ko sem po pomoti namesto v naše sobe odšla v fantovske. In ravno ko sem hotela neopaženo oditi so se odprla vrata in skoznje je prišel on" je začela razlagati. Prav zanimalo jo je če ji bo Rei verjela da je v fantovske sobe dejansko zašla pomotoma. "In ker bi bilo nevljudno da bi odšla kljub temu da me je Jesse povabil naj ostanem, sem res ostala" je rekla in naredila krajši premor. Ko jo je Rei spodbudno pogledala je nadaljevala s pripovedovanje. "Tako se je vse začelo. Okoliščine same so me pripeljale do tega, da sem ga sredi fantovske spalnice poljubila, medtem ko je bil on oblečen samo v boksarice" je dejala in zardela. Bog kako ji je bilo takrat nerodno. "Ker sva se pogovarjala tudi o plesu in sva ugotovila da sva oba brez para sva odšla na slavnostni ples skupaj." Vsa zadihana od hitrega pripovedovanja je morala spet narediti premor. Ta čas ji je Rei povedala da če ji bo Jesse ranil čustva se mu ne bo dobro pisalo. "Vem da bi to storila zame, vendar upam da to ne bo potrebno" je dejala in se nasmehnila. "Želiš slišati tudi nadaljevanje?" je vprašala.

Dobro je vedela, da jo draži. Halo? Pri njima je bilo to stalno in najbrž bo to kar neka začetna točka pogovorov. Začela se je smejati. "Saj nisi resna? Po pomoti?" je komaj izdavila med smehom. "Ti to resno?" je na koncu le vprašala in se komaj zadržala smeha. Sama je vedela da ne bi to naredila ponesreči. Ah kje pa. Spomnila se je tistih časov (kot da so bili tako daleč nazaj!) in jih kmalu zapustila. Danes je bila povsem prepuščena Rose in njeni zgodbi. "Ne resno, si dejansko zašla v napačne sobane?" je rekla nekje na sredi vsega, ker še kar ni mogla verjeti kako za vraga je lahko to pomotoma zgrešila! Potem je zažvižgala, ko je omenila samo fantovo spodnje perilo. Vsekakor ni dvomila, da ni hud! Le kako, ko pa ima Rose tako dovršen okus za moške. Nato ji je še pomignila z obrvmi in skoraj začela oponašati volka. Vendar se je raje zadržala. Potem je pokimala. "Itak, da hočem nadaljevanje. Doooh!" skočila je z brisače in začela skakati kakor mali otrok. Umirila se je sekundo za dolgim smehom, ki ju je hkrati popadel in čakala na nadaljevanje zgodbe.

"Dejansko sem ponesreči vstopila v fantovske spalnice" je dejala Rose in se začela smejati ko je videla izraz na obrazu od Rei. "Ne glej me tako" je dejala in se še bolj začela smejati. "Pač sem bila malce zmedena" je dejala in se nasmehnila. Rose se je spet začela neustavljivo smejati ko je Rei zažvižgala ob omembi da je bil Jesse v spodnjem perilu. Ko se je končno pomirila je nadaljevala zgodbo na Reino željo, saj je ta poskakovala od pričakovanja kot kakšen otrok. "Torej skupaj sva odšla na ples.. Tam sva malce plesala, nato pa sva se pobrala na teraso in se malce mečkala če se tako izrazim" je dejala in se nasmehnila. Ko je videla Reiin nagajiv pogled je zardela in se nasmehnila. "No čez nekaj časa sva se odpravila z zabave in si zbistrila misli prav tukaj ob jezeru. Oziroma v jezeru, saj me je Jesse vrgel vanj. Nesramnež" je dejala in se začela smejati, ko se je spomnila kako je to izgledalo. "No kje sem ostala" je vprašala in se odhrkala. "Aja, pri jezeru. No po nekaj časa sva odšla na after party, tam ostala kar nekaj časa, nato pa sva odšla v dnevno sobo. Konec zgodbe" je dejala in se poredno nasmehnila. Čisto vseh podrobnosti kar sta počela v dnevni sobi pa Rei res ni bilo potrebno vedeti. "Aja pa prej si me vprašala kaj je bil tisto za en fant s katerim sem se poljubljala. Ne vem kdo je bil. Nisem ga poznala. Sicer pa je tako ali tako od mene dobil najbolj ne seksualen poljub. Mislim da tako nisem poljubila še nobenega fanta, pa veš da jih ni bilo malo" je dejala in se zasmejala. "Zadovoljna?" je vprašala in se spet nasmehnila. Ta dan se ji je res smejalo. Pa sploh ni vedela zakaj. Ali pač?

Rei ji še vedno ni verjela, da je čisto ponesreči zašla v fantovske sobe. A Rose je Rose, kolikor jo je poznala je znala biti precej zmedena, vendar ne vedno. Zadala ji je tisti pogled, da ni resna, nato pa se zasmejala z njo. Prisluhnila ji je, ko je zopet začela pripovedovati o dogodku. Medtem se je Rei tudi sama spomnila nekaterih prav zanimivih spoznanj. A se je prebudila iz njih, ko je Rose omenila jezero. "In ti potem meni praviš kako lahko plavam v mrzli vodi. A ko tebe hud tip vanjo vrže je pa v redu." je užaljeno prhnila, a ne resno. Točno je vedela kaj misli in da ji voda kljub vsemu ni bila topla. "Mhm. Na afterju sem vaju videla, na terasi pa ne, čeprav se bila tam kar nekaj časa.." je omenila in premišljevala kje za vraga bi bila lahko skrita. Po nekaj minutah razmišljanja se je vdala (le za ta čas, pozneje bo nadaljevala). Potem se je zasmejala in se smejala kar nekaj časa. "Najbolj ne seksualen način poljuba." je komaj izdavila med smehom in se še bolj začela smejati. "Kakšen izraz!" je še dodala čez čas, ko se ji je uspelo umiriti. "No ja.. Recimo, da sem zadovoljna. Želim vama vso srečo." je smeje dodala in jo toplo objela. "Torej kakšne plane imaš kaj za danes. lepo da ti je uspelo si vzeti minutko zame." jo je zbodla, čeprav Rose ni nikoli pozabila na njo, ko je imela partnerja. Videlo se ji je, da je zaljubljena do ušes in da ji je fant resnično všeč. Kar je bilo dobro..

"Misliš da sem imela kaj dosti izbire. V enem trenutku sem se še sprehajala po trati, v naslednjem pa sem že bila v njegovem naročju in hip kasneje v tej prekleto ledeno mrzli vodi" je dejala in se zasmejala. "Na terasi sva si poiskala res miren kotiček, tako da se ne čudim da me nisi opazila" je dejala in se spet nasmehnila, toda tokrat je na njenih ličkih kraljevala rdečica. Rose se je začela skorajda daviti od smeha ko je Rei med smehom komentirala njen ne seksualni način poljuba. "Ja kako pa naj bi se drugače izrazila?" je dejala ko se je umirila, a kaj ko je hip za tem spet bruhnila v smeh. "Hvala" je dejala in jo objela nazaj. Rei ji je vedno zaželela srečo in enako je storila tudi Rose. "Za danes nimam kakšnih posebnih načrtov, razen muckanje na kavču v dnevni sobi v poznih večernih urah" je dejala in ji zarotniško pomežiknila. " Oprosti ker te zanemarjam, zdaj pa dovolj o meni. Povej mi kaj je novega pri tebi" je dejala in se nasmehnila.

"Seveda! Vedno lahko pobegneš." je zarotniško rekla. Saj ne da je to vodilo v isto smer kakor pri njej, le da je malo dlje časa trajalo, da si pristal v vodi. "No ja.. Ne bi vedela, ker sama nisem iskala mirnih kotičkov." spraševala se je, če pogreša iskanje skrivnih kotičkov in muckanje v njih. Ni se preveč zadrževala pri tej misli. Potem je zažvižgala, ko so njena lička postala srčkano rdeča: "UUUUUUU! Nekdo je pa rdeč ko rak." Se zasmejala in jo stisnila k sebi. "Ne vem. Kaj ga ne bi mogla potem poljubiti na lice in ne na usta?" je začudeno vprašala. Vseh detajlov ni vedela in je zgolj sklepala, da gre za poljub kjerkoli že. Nato ji je pomežiknila in jo še močneje objela. "Ah saj veš, da ti želim da si vedno srečna in mene nikoli ne zanemarjaš." potem je razmislila kaj ji naj pove o sebi, ko ni prav nič novega. "Eh nič kaj. Še vedno sem stara jaz in moje življenje se ni drastično spremenilo kot tvoje." je rekla in ostala resna pri tem. "Ampak moje življenje je izpopolnjeno ker imam tebe." se je nasmehnila. Za silo se je posušila, le še lasje so bili mokri. Tako se je oblekla nazaj v svoja oblačila in pogrnila brisačo na tla. "Povej mi. Kdaj me boste počastili s predstavitvijo vašega ljubega mi lady?" je vprašala in se skoraj priklonila, preden se je usedla nazaj. Zasmejala se je in ji pomežiknila.

"Kot da sem imela čas pobegniti" je dejala in se zasmejala. To, kako bi se izognila ledeni vodi je v glavi predelala že neštetokrat, a na žalost prepozno. "Potem pa ni čudno da naju nisi opazila, saj je bil tam tak mir da začuda ni prišel nihče mimo" je rekla in se nasmehnila. Ko je Rei omenila da je zardela, se je Rose zdelo kot da ji je vsa kri ki ji je tekla po žilah butnila naravnost v glavo. Postalo ji je kar malce vroče, pa čeprav zunaj ni bilo pretirane toplote. "Lahko bi ga poljubila na lice, vendar je tisti fant zahteval poljub na ustnice, tako da mi ni preostalo nič drugega kot da mu dam najbolj neoseben poljub" je pojasnila Rose ko je videla da je Rei precej zmedena v zvezi z njenim poljubljanjem na after partyju. "Saj vem da te ne zanemarjam. Večkrat ti grem na živce kot pa te zanemarjam" je dejala in jo objela nazaj. Tako objeti sta stali kar nekaj časa. Medtem ji je Rei povedala da se v njenem življenju ni dosti spremenilo. Nasmehnila se je ko ji je dejala da je njeno življenje izpopolnjeno z njo. Ker je Rei očitno zazeblo ali pa mogoče kar tako, si je oblekla nazaj oblačila. Naslednji stavek ki ga je izustila Rei je pri Rose sprožil salve smeha. "Takoj ko se bova kje srečali in bo moj najdražji zraven" je dejala. Prikupno se je nasmehnila, nato pa se je naveličana stanja usedla na tla.

Skomignila je z rameni: "In kako naj jaz vem če si imela čas ali ne?" Je rekla in se zasmejala skupaj z njo. Še enkrat je skomignila. Res ni vedela kje za boga sta bila. kje za vraga pa sploh je bil mir? Ali sta bila zgolj le tako zatopljena vase, da sta kar izklopila zunanjo okolico in se prepustila strasti.. Kar takoj je nehala razmišljati o tem, ker zadnja stvar je bila, da si ju predstavlja.
"UUU Zahteval je! Všeč si mu!" je poskočila in si že predstavljala ljubezenski trikotnik in eno izmed največjih dram na šoli. nasmehnila se je sama sebi in svoji bujni domišljiji. "Saj veš kako te bodo sedaj fantje gledali ne? Slinili se bodo okoli tebe!" je poskočila še enkrat in skoraj začela skakati, čeprav ni bilo razloga. Nato se je zasmejala in ji s tem dala vedeti, da je resna in da je vse skupaj le šala. "Eh? ti greš meni na živce le ko jezna pridivjaš k meni in zjutraj." je povedala odkrito. Ker nista ravno sošolki, se zjutraj ne vidita ravno pogosto, jezna pa tudi ni velikokrat; tako da ji praktično ne gre na živce. "Se pravi nikoli?! Pha! sreča pa takšna!" poskušala se je zadržati s smehom, vendar ni šlo. Začela se je smejati vse povprek in močno objela Rose. "Upam, da bo to čim hitreje." je rekla na koncu, ko se je umirila. Še vedno jo je stiskala k sebi in bilo je prav lepo, toplo in prijetno. "Kdaj greš z mano plavat v jezero?" je vprašala in namignila na zdaj.