[[Ni blema, js lahko čakam No, fino, js grem pa v nedeljo na tabor do petka, tko da če mislš do sobote do normalnih ur (ne ob raznih enih zjutrej ^^) napisat, mogoče dobiš še en odgovor ]]

Po pravici povedano je bila kar malce živčna, kako mu bo slika všeč, še posebej, ko se je vanjo zatopil in na obrazu privzel zelo preučujoč izraz. Vzel si je kar nekaj minut, preden ji je končno povedal svojo sodbo, vendar je bila z njo več kot zadovoljna. "Aha, vidim, da si strokovnjak..." se mu je zarežala in platno je bilo kaj hitro pozabljeno v travi.

Ko je Fenrisova dlan zdrsela po njenem licu se je ljubeče pritisnila v dotik, trepalnice pa so ji zafrfotale, preden so se njene oči zaprle, pričakujoč enega tistih globokih, nežnih poljubov. Ni je razočaral in njune ustnice so se združile v dolg dotik, ki ga svetlolasec, ki se je medtem lotil spreminjanja njunega položaja, očitno ni imel namena prekiniti še nekaj časa. Šele, ko jo je imel varno ukleščeno pod sabo, se je malce odmaknil.

Še preden bi lahko na njegov izziv odgovorila s kakšnim zbadljivim komentarjem, pa so bile njegove ustnice na njenih licih, nosu in povsod po obrazu, da se je karkoli, kar je nameravala reči, spremenilo v dekliško hihitanje. Njene roke so se splazile prek njegovih ramen in okoli vratu, da se je pritisnila bliže k svetlolaševemu telesu, medtem ko je on zelo podoben gib izvedel z roko, ki se je nekoč vmes splazila okoli njenega pasu. Brez oklevanja si je prisvojila njegove ustnice v precej strastnem poljubu, tako, da sploh ni opazila Spolzgadovčeve druge roke, ki je zdrsnila za njen vrat. To je bilo, dokler ni začel s svojimi prsti rahlo pritiskati na njene napete mišice in ko je našel enega hujših vozlov, se ji je mimo njunega poljuba izmuznil dolg stok. "Daj še enkrat tam, prosim..."

((Do nedelje je še del dneva in pol vikenda ))

Njene prošnje sicer ni predvidel, vendar ni imel popolnoma nič proti njeni izpolnitvi. Sploh z ozirom na to, kakšne zvoke ugodja je ob tem izvabljal iz njenih glasilk.
"Vaša želja je moj ukaz, o gospodarica," je dramatično dejal z globokim glasom, kakršnega naj bi imel duh iz svetilke iz pravljice o Aladinu. Nato se je nasmehnil in ji ustregel; njegovi prsti so znova začeli gnesti in drseti čez mesto kakšen centimeter nad linijo ramen, kjer se je je dotikal prej, ko je tako očarljivo zapredla.
Njegova glava je bila ob njeni, da je lahko bolje videl natančno kje je imel njegov dotik kakšen učinek, seveda pa je to pomenilo tudi da sta bila sedaj skorajda zlepljena skupaj. Njen vonj je preplavil njegove nosnice, in le nekaj sekund zatem se je zavedel, da je njegova druga roka nekam nenavadno mirna, zato je začel podobne gibe kakor na njenem vratu izvajati tudi na spodnjih hrbtnih vretencih.

Nekaj dolgih trenutkov je le nadaljeval s takšnim početjem, pozoren na njene reakcije in prilagajoč svoja dejanja njenim signalom. A užitek na njenem obrazu, bližina njenega telesa pod njegovim, ter splošno vroče ozračje sta kaj kmalu začeli bolj opazno delovati tudi na njegovem razpoloženju. Sploh njen gladki vrat je bil tako zelo blizu, da se ni mogel več upreti; podrsal je po njem z napol razprtimi ustnicami, rahlo, a dovolj da bi moralo imeti željen učinek. Nato še enkrat, tokrat s konico jezika rahlo iztegnjeno med ustnicama. In tretjič... tretjič ni zdrsnil po dolžini vratu, temveč je pritisnil svoje ustnice na mesto nekje na spodnji tretjini, ter ji prilepil poljub. A tam se ni ustavil; namesto da bi ustnice umaknil je začel sesati kožo in jo občasno rahlo zbodel z zobmi, podobno kot se je spomnil da je Natalie zadnjič storila njemu. Vendar sam tega še ni počel, zato je raje ni dejansko ugriznil, saj ji ni hotel povzročiti bolečine. Kljub temu se je kar najbolj potrudil posnemati to, kar je sam čutil tistikrat, upajoč da ji bo s tem uspel nakloniti vsaj delno toliko užitka, kot ga je ona takrat njemu.

[[zdej pa samo še pol dneva ]]

Naraven odziv njenega telesa je bil, da se je pritisnila bližje dotiku, ki ji je prinašal ugodje in ušel ji je še en dolg stok, ko je Fenris našel ravno pravo mesto. Tudi to, da jo je, čeprav le v igri, naslavljal kot dominantno, ji je ustrezalo precej bolj, kot bi pričakovala in ji za kakšen dolgočasen dan dalo povsem nov del njene podzavesti za raziskovanje. Čutila je, da je tudi njegova druga roka, ki je podpirala spodnji del njenega hrbta začela izvajati podobne gibe kot njena dvojčica, ki je sprostitev prinašala mišicam v zlatolaskinem vratu.

Njuna tesna bližina in to, kar sta izvajala, pa očitno Spolzgadovca ni pustila povsem neafektiranega in tudi njegove ustnice so si našle delo. In to kakšno! Ko je z njimi zdrsnil po dolžini njenega grla je zadrhtela in povsod po telesu je na njeni gladki koži vzbrstela kurja polt. Črti, ki jo je zarisal z ustnicami, pa je sledil tudi jezik in roke, ki so prej na Fenrisovih ramenih večinoma mirovale so se zakopale vanj, da bi našle dober oprijem. Že tretjič je svoja usta približal njenemu vratu, vendar so se tokrat raje prisesala in ji začela na njem počasi, vendar vztrajno puščati majhen madež. Ko jo je nekajkrat tudi narahlo pogrizljal, se ji je iz grla izvil zvok, ki bi ga še najbolje opisali kot predenje in tudi svoje ustnice je prislonila na njegov vrat, ki ji je bil tako lepo izpostavljen. Nalašč je začela posnemati točno to, kar je počel svetlolasec, medtem ko so njene noge počasi drsele narazen, dokler ni ležal med njimi. Upognila jih je pri kolenih, jih pritisnila tesno obenj, potem pa ju v enem hitrem gibu obrnila. Malce se je dvignila in se nanj zviška ozrla iz sedaj občutno bolj dominantnega položaja, potem pa mu z roko nežno premaknila glavo, da bi si ogledala svoj izdelek. ''Uff, njami…'' Temen madež je bil skoraj kontrasten Fenrisovi bledi polti in ni se uprla želji, da bi se sklonila in še malce grizljala ta njegov slasten vrat…

Lahko je čutil kakšen učinek je imelo njegovo početje nanjo, in tudi če bi na začetku nameraval to masažo samo kot tako (kar pa že takrat ni), bi do zdaj tudi takšne ideje že izpuhtele. Jasno je bilo, da se je celotno dogajanje zelo hitro razvilo v zadovoljevanje njenih želja, kar je Fenrisu ugajalo skoraj toliko kakor je po odzivih njej. No ja, dokler mu ni začela vračati usluge; zatem bi bilo zelo težko izdelati kakršnokoli vrednotenje zaslug na eni in drugi strani. Če bi ju dejansko kdo opazoval, bi ju najverjetneje opisal kot dvoje vampirjev, ki poskušata eden drugemu piti kri, pa pri tem očitno nista najbolj uspešna.
Njeni nogi sta se počasi razpirali, kakor da bi ga vabili k sebi, še bližje in bližje, in fant je potreboval kar nekaj moči volje da ni nek določen del njegovega telesa tako njemu kot njej dal nedvomno vedeti natančno katerega spola je bilo njegovo telo. Svoje je opravilo tudi to, da je dekle izkoristilo priložnost in ga z dobro tempiranim zasukom bokov spravilo najprej na bok, nato pa na hrbet, sebe pa vrh njega. Ravno je še lahko opazil vijoličast madež na mestu kjer ji je naredil ljubezenski ugriz, preden se je spustila nadenj in se spravila nad njegov vrat s svojimi polnimi ustnicami in ostrimi zobčki.
Tako sladke bolečine ne bi mogel dovolj podrobno opisati; hkrati ga je malo bolelo in mu povzročalo neznanski užitek. Morda pa ravno zaradi tega. Impulzi zadovoljstva so plali po njegovem celotnem telesu z vsakim potiskom njenih zob, vsakim vlekom njenih ustnic. Lahko je le zaprl oči in užival, medtem ko so se njegove roke ovile okrog njenega pasu in jo pritisnile navzdol, iz ustnic pa se mu je razlegel tih vzdih:
"MMmmmmmmm..."

[[dvoje vampirjeu xD kje si pa to našu? ]]

Fenris s svojimi odzivi ni puščal nobenega dvoma o tem, kaj je menil o njenih dejanjih. Pri njenem početju jo je vzpodbujal tako z občasnimi vzdihi kot tudi s svojimi rokami, ki so begale po njenem hrbtu, dokler končno niso našle svojega mesta na njenih bokih. Svetlolasec jo je pritinil še bližje k sebi in ob trebuhu je začutila lahen pritisk določene trdote, ki je brez dvoma dala Natalie samo še eno potrdilo, kaj točno si telo fanta pod njo misli on njuni trenutni zaposlitvi. Z njegovega vrata je počasi še enkrat zdrsnila višje in združila njuna usta v vročem poljubu. Jezika sta se spopadla v plesu za dominanco in njene prej pasivne roke so se zapletle v Spolzgadovčeve kratke kodrce. Tako sta nadaljevala, dokler ju ni tista nadležna potreba po kisiku ločila, da sta lahko naredila nekaj globokih vdihov.
Sonce je močno pripekalo naravnost nad njima, saj se je med časom, ki sta ga preživela zunaj povzpelo že naravnost na zenit in kamen za njunim hrbtom jima ni nudil nobene sence več. Tudi njuni tesno skupaj stisnjeni telesi sta proizvajali vse prej kot malo toplote in zlatolaska si je močno zaželela hladu domačih ječ. Čeprav Nerada, saj bi s tem morala prekiniti njuno nadvse zadovoljivo preživljanje časa, je izustila svoj predlog. “Tule postaja že prav neznosno vroče. Kaj praviš na to, da bi se umaknila v grad? Ali pa vsaj v kakšno konkretno senco, prosim? Bolj slabo prenašam vročino…”

[[well, I’ll be leaving today, so no more replies for you until saturday. Or maybeeee friday… But I expect one waiting for me when I come back! ]]

((Pomislil sem kako bi zadevo opisal nekdo, ki v dejanju ne bi bil udeležen in ne bi vedel točno za kaj se gre ))

Njegovi čuti bi skorajda pregoreli od vseh dražečih, vabečih, vzburjajočih in ugodje vzbujajočih občutkih, ki so kar deževali nanj. Ni vedel kako, a zdelo se je kot da je Natalie njegovo telo poznala bolje od njega samega. Vračal ji je poljube in dotike, njegove reakcije nanjo so bile primarne, instinktivne. Postajalo je bolj in bolj vroče, in ne le zaradi temperature zgodno-poletnega ozračja. Ko so se njune ustnice končno ločile, je svetlolasa zapeljivka izustila misli, ki so ob tem spreletele tudi njega.
Ne le da je v ječah hladneje, ob tem času je najverjetneje tudi bolj ali manj prazno, je pomislil, nato pa so se v njegovi glavi razcvetele različne ideje o tem kakšne možnosti bi takšno okolje omogočilo. Hkrati je bil glede tega negotov in absolutno vzhičen. Sekundo kasneje mu je uspelo svoje misli obvladati dovolj, da se je lahko dvignil na komolce za svojim hrbtom ter odgovoril:
"Sence so že v redu, ampak se popolnoma strinjam da se tudi meni zdijo dober meter široke, hladne kamnite stene mnogo bolj vabeče." Nagajivo ji je pomežiknil, nato pa se stegnil naprej in ji ukradel še en kratek poljubček.

Ko sta se končno dvignila s (sedaj že popolnoma pomendrane) trave med starodavnimi izrezljanimi kamni, jo je najprej galantno prijel za roko, nato pa se ji poredno nasmehnil, jo potegnil bližje, in zataknil svojo dlan v zadnji žep njenih kavbojk. Celo pot do gradu ji je streljal pomenljive poglede, vendar je držal korak in s tem preprečil da bi se ustavljala. No, vsaj do prvega hodnika. Tudi osvežujoče hladen zrak očitno ni ohladil njune strasti, saj sta bila že po nekaj korakih čez kamnita tla praznega hodnika že spet zlepljena skupaj, Natalie s hrbtom ob zidu, Fenris pa na njej. Objemal je njen obraz in drsel čez njen vrat in hrbet, njegove ustnice so vžigale plamene v njenih, katerih se vsaj na videz ni branila vračati. Vendar je bilo treba počasi nehati in se odpraviti naprej, če sta imela namen še tega dne priti do ječ, tako da se je tudi Fenris odmaknil in pomignil v smer proti stopnicam navzdol na koncu hodnika. Ni počakal na njen odgovor, ampak jo je, tako kakor je ona že ničkolikanj storila z njim, zgrabil za dlan in odvedel naprej s hitrimi koraki.
Ko sta končno prispela do zidu v Spolzgad in našla dnevno sobo prav prijetno prazno, je fant pogledal dekle, izzivalno dvignil obrvi, in jo z zaigranim glasom, primernemu klišeju katerega je izrekel, vprašal;
"Moja spalnica ali tvoja?"

((Lahko kar tam nadaljuješ ko prideš nazaj. Sam sem tudi na morju, tako da ne morem obljubit da bom takoj odpisal, bom pa poskusil čimprej. ))