((Sadist je ))

"Jaz porednež? Ti mi kuštraš lase!"se je divje uprl. Nekaj časa sta se še muckala, potem pa je res vstal. "Pohotnica? Res moram pod tuš, čisto sem prepoten. Pridi," ji je rekel in jo potegnil na noge. Objel jo je okoli ramena in peljal proti moški kopalnici. Hitro je povedal geslo in vstopil je z Rose zadaj. Iz stojala je potegnil rdečo brisačo z izvezanim grbom Gryfondoma in počutil se je doma. "Ti stojiš tukaj!"

Počasi se je slekel in stopil proti kabini. Odprl je vodo in pustil da mu vroča voda masira ramena. Tiho je zastokal in usmeril prho na glavo, voda pa mu je še vedno deloma padala po ramenih...

((ja pa ne sme naju tepst ))

"Ampak.." je začela ugovarjati ko jo je Jesse potegnil na noge. Objel jo je okoli ramen in jo odpeljal proti moški kopalnici. Vstopila sta v prostor kjer se je sopara kjub temu da notri ni bilo nikogar širila na vse strani. "Zakaj?" je protestirala ko ji je dejal da mora ostati na enem mestu. Jesse se je slekel do golega in stopil pod prho. Videlo se je da mu zelo prija. Rose se je razgledala po prostoru, nato pa iz omarice še sama vzela čisto brisačo in si jo obesila na stojalo nasproti prh. Slekla se je, nato pa stopila pod eno izmed prostih prh. Pustila je da ji hladna voda teče po telesu. Ko jo je začelo zebsti pa je odprla toplo vodo in uživala v toploti ki jo je obdajala. Ko se je naveličala stati pod prho je potihoma stopila za Jesseja,ki je zaradi šumenja vode ni slišal, in ga podrgnila po hrbtu da se je obrnil proti njej. Nasmehnila se mu je in ga poljubila. Topla voda izpod Jessejeve prhe ju je oblivala, a Rose se ni zmenila za to. Stisnila se je k njemu in ga še naprej poljubljala.

Priplazila se je za njega. "Oh!" Nekaj časa sta se še poljubljala, potem pa se je Jesse naslonil nazaj in prha se je vgasnila. "Tuš time je zaklučen, draga." Pomežiknil ji je, potem pa se počasi zavil v brisačo. Kot vedno je bila mehka in spomnil se je dogodka ko je bil njegov sošolec enkrat tako pijan da je bruhal v kopalnici, Jesse in Trey pa sta brisala umazanijo s temi brisačami, saj nista našla palice.

Obrisal si je mokro glavo, potem pa se počasi oblekel. "Greva na kosilo?" V trebuhu mu je zakrulilo in tiho se je zahihital.

Atreyu je najprej pogledal, če je bila spalnica prazna. Imel je srečo. Jesse se še ni vrnil s treninga, napol prazna steklenica tekile pa je bila varno spravljena v njegovi nočni omarici skupaj z solnico in polovico limone, ki mu je ostala še od zadnjič. Odprl je vratca omarice in potegnil ven vse troje, ter opazil, da se je limona že posušila in je bila solnica skoraj prazna. Limono je odvrgel v koš za smeti, solnico pa spravil nazaj v omarico, ter se s steklenico tekile sesedel na posteljo. Prazno, veliko posteljo. Odkar je Rose prespala pri Jesseju, se je Treyu zdela njegova postelja še bolj hladna in neprijetna. Zakaj on ni mogel imeti nobenega dekleta tam, ki bi ga objemalo in poljubljalo... nagnil je steklenico in se skremžil. Tekočina je bila ogabna a nekoliko ga je ogrela in njegove misli so takoj postale rahlo meglene, kar je bilo v njegovem trenutnem stanju pravi blagoslov. Še vedno je razmišljal o Jesseju in Rose, a zdaj mu ni bilo več kristalno jasno zakaj in kako se je ob tem počutil, zato je bilo vse skupaj lažje. Čez nekaj minut mu je uspelo stočiti še precej požirkov in kmalu ni bil več prepričan, ali razmišlja o Rose ali o Jesseju. Vedel je le, da je bil prekleto osamljen in da bi mu prav prijalo, da bi se z nekom zravsal, po možnosti kar z Jessejem, saj je bil fant športnik in zato za Treya ne bi predstavljal prelahke tarče. Vstal je s svoje postelje in stopil proti Jessejevi. Bila je prazna, a Trey je vzel palico in v zrak vseeno napisal nekaj besed, ki bi jih sicer rekel sošolcu, če bi bil tam. Ti in jaz, Jesse, takoj zdajle! Ravno, ko je dokončal stavek, so se vrata spalnice odprla in Trey je z nekoliko pijanimi očmi pogledal navzgor.

Po posesti je pihal veter. Ni bil tipičen aprilski veter, bil je bolj januarski. Zeblo ga je v noge in klel je samega sebe ker se ni oblekel topleje. Začel je počasi teči, zraven pa si je pel. Ko je končno pretekel svoj krog, se je počasi odpravil v dom. Dnevna soba je bila presenetljivo prazna in nekoliko se mu je nasmejalo. Stopil je pod tuš in tiho zavzdihnil.

Z mokro glavo je stopil v moško spalnico. "Hej," je vedro pozdravil sošolca in mu pokazal hrbet. Potem pa se je sredi koraka ustavil. Treyove oči so bile vse prej kot trezne. "Trey? Kaj si pil?" Pogledal je na posteljo. "Tekila? Resno?"

Jesse, Jesse, Jesse. Ni vedel, ali bi sošolca raje udaril, ker mu je bil pač tekmec, ali bi ga raje objel, ker mu je prišel delat družbo in se je Trey počutil obupno, če je bil sam. Namesto tega je hitro pomahal po zraku pred sabo, da je zbrisal napis, ki je še vedno lebdel v zraku. Namesto tega je zdaj dvignil palico in napisal: Pa kaj to tebe briga? Žejn sem bil. V drugi roki je držal steklenico in še enkrat jo je nahitro nagnil, da je nekaj kapljic tekile ušlo celo mimo njegovih ust in dol po njegovem vratu. Zasopel je od pekočega udarca v grlu ter pogledal Jesseja, ki je imel še vedno mokre lase. Pomahal je s palico po zraku. Prehladil se boš, kreten, je napisal v zrak, potem pa z roko pomahal po zadnjem delu stavka, da ne bi izpadel tako zelo nevljudno. Besedica kreten se je zameglila in zbrisala. Konec koncev ni bil Jesse čisto nič kriv, da ga je imela Rose raje kot Treya. Hotel je stopiti mimo postelje, a mu je zdrsnilo na robu rjuhe, ki je ležal na tleh in namesto tega je padel naprej na posteljo, ter se ujel na bok in se prevalil na hrbet. Uspelo mu je sicer rešiti steklenico tekile, da se ni razlila, toda glava ga je ob tem močno zabolela.

"Ja me briga. Skrbi me zate." Priprl je oči in mu poskušal zbiri steklenico iz rok. "Ja vem da se bom. To ni tako pomembno. Daj steklenico, no!" Stegnil se je k njem, da bi mu ponovno vzel steklenico, vendar je Treya vsipalo. "Trey!" je rekel hitro in se stegnil proti njem, da bi ga prestregel, vendar je bil prepozen. Sošolec je treščil z glavo ob rob postelje.

"S*it." Sošolcu je pomagal na noge, ga spravil do svoje postelje, potem pa ga potisnil na njo, da se je ulegel. "Tu bodi pri miru!"Videl je potoček krvi, ki se je počasi vil iz Treyevega lasišča. "Super." Hitro si je potegnil svojo majco iz telesa ter jo potopil v ledeno vodo. Majco je potem postavil na mesto krvavitve in pogledal nastalo škodo po sobi. "Kaj si vendar mislil?!" Zdaj, ko majca ni več zakrivala njegovih rok, so se iz njih jasno videle bele črte, posledice mnogih rezov. Ampak zdelo se mu je da je Trey tako ali tako preveč pijan da bi opazil to.

Glava ga je res bolela. Celo tako zelo, da ni bil prepričan, če je bilo z njo vse v redu. Ko je odprl oči, se je Jesse sklanjal nad njim in v rokah je imel vlažno majico, s katero je Treya trepljal po glavi. Trey ni vedel, ali je bil občutek prijeten ali zoprn, zato se je potrudil, da se je skoncentriral na sošolca. Uspel je razbrati Jessejevo vprašanje. Kaj je mislil? Dvignil je palico in v zrak skušal napisati, da je mislil na Rose in nanj. Toda vse, kar je uspel napisati v zrak je bila nerazločna čačka. Nesrečno je pogledal steklenico tekile in se spomnil na poljub, ki ga je prejel od Rose tisti dan, ko je dobil to tekilo. Ampak potem je poljubljala Jesseja. Dvignil je roko proti Jessejevemu obrazu, ob tem pa spustil palico, da se je odkotalila na tla. Njegovi prsti so bili zdaj na Jessejevih ustih. So bila tako posebno mehka usta, ali kaj? Kaj je bilo na njih, da ga je Rose s takim veseljem poljubljala? Trey je bil preveč pijan, da bi se zavedal, kako čudno je bilo njegovo početje. Bil je samo radoveden in žalosten, ker sta Rose in Jesse imela drug drugega, on pa ni imel nikogar.

Opazil je s kakšno žalostjo gleda Trey. Potem pa tisti dotik. Stisnil je ustnice. Spolnil se je vseh stvari iz otroštva. Globoko je pogoltnil. "Razumem te, Trey. Hočeš najti enega sebi enakega. Enega ki te bo imel rad. Enega ki te bo spoštoval. Enega ki te bo razumel." Po licu mu je spolzela solza in hitro jo je obrisal. "Oprosti." Because of you I never stray too far from the sidewalk, because of you I learned to play on the safe side so I don’t get hurt, because of you I find it hard to trust not only me, but everyone around me, because of you I am afraid... To besedilo mu je odmevalo v glavi in nagnil se je proti sošolcu in ga poljubil.

Nekaj časa se je Jesse sklanjal nad njim in njegov obraz je postal precej bolj žalosten. Kot da bi se spomnil na nekaj, kar ga je bolelo dolgo, dolgo časa. Trey je začudeno razprl oči, ko se je Jesse sklonil naprej in njegove ustnice so se kar naenkrat znašle pod Jessejevimi. Bila je zadnja stvar, ki bi jo pričakoval. Vendar pa ni bilo neprijetno. Zaprl je oči, napol zato, ker so ga bolele in napol zato, ker se mu je zdelo čudno, da bi imel odprte zdaj, ko je bil Jessejev obraz tako blizu. Morda je bilo krivo to, da je bil pijan, osamljen in je krvavel, toda tistih nekaj trenutkov je res užival v poljubu. Končno se ni počutil tako... samega. Toda poljub ga je tudi nekoliko streznil. Odmaknil se je, da je zajel zrak, potem pa se je nekoliko skremžil. Rana na glavi ga je začela boleti in z roko je poskusil najti del, ki je bolel najbolj, ob tem pa je njegova dlan prekrila Jessejevo, ki je še vedno držal vlažno majico ob njegovo rano.

Divje je zardel. "Oprosti, Trey... Nisem hotel... Oprosti." Trey se je odmaknil, Jesse pa je povesil pogled. Treyev dotik na njegovi glavi ga je prepričal da spusti svojo roko. Počasi je spustil roko. Živčno se je ugriznil v ustnico. Mogoče je zaradi tega izgubil prijatelja? Počasi je vstal in pokazal Treyju hrbet. Plitvo in hitro dihanje se je izvilo iz njegovih prsi. "Oprosti, Trey," je ponovil n potegnil na plan palico. Počutil se je kot da so mu pomrli vsi prijatelji in kot da je Rose pogrešana. "Trey... Oprosti. Mogoče sem zapravil ptijateljstvo... Samo povej kako naj te razvedrim."

Požrl je slino in ponovno objel Treya. "Greva se skupaj naliti? Imam še vodke in limono in sol. Rose ima še nekaj tekile..." Ni hotel da je prijatelj sam.

Končno se je spet zavedel tega, kaj se je dogajalo okoli njega. Jessejev obraz je bil tako nesrečen, da Atreyu ni vedel, kaj je naredil narobe. Je sošolca morda ponesreči udaril, ko je dvignil roko? Ali pa mu dal kako drugače misliti, da mu je kaj zameril? Uspel se je dvigniti na komolce in kljub temu, da je imel še vedno nekoliko meglen vid, je lahko razločil Jessejeve besede in videl je, da se je svetlolasi fant obrnil od njega. Dihal je plitvo in njegova ramena so se nekoliko tresla, kot da bi bil na robu joka. Trey se je uspel privleči nekoliko naprej in v tišini je poslušal Jessejevo opravičevanje. Kako naj mu pove, da mu ni ničesar zameril? Govoriti ni mogel, njegova palica pa je ležala nekje na tleh, izven dosega. Jesse se je naenkrat obrnil in ga objel. Trey je po trenutku presenečenja naredil edino naravno stvar. Prijatelja je objel nazaj. Celo nekoliko močneje, kot ponavadi, da bi mu pokazal, da mu res ničesar ne zameri. Ob naslednjem predlogu je odkimal in se sklonil naprej, da bi pobral svojo palico. Nekoliko se mu je zvrtelo, a uspel jo je najti in po globokem vdihu se je uspel dovolj skoncentrirati, da je uspel v zrak napisati kratek stavek. Dovolj sem pijan. Pogledal je proti Jesseju in ob njegovem nesrečnem pogledu se ni mogel ustaviti. Še enkrat je objel svojega sošolca. Potem je zavzdihnil in se prijel za glavo, v kateri mu je prav nemarno razbijalo. Ambulanta, je napisal v zrak in pogledal proti Jesseju, ter upal, da bo sošolec razumel, da ga prosi, da gresta tja.

Obrnil se je nazaj k sošolcu. Res je deloval dovolj pijano. "Okej." Nekoliko presenečeno je pogledal. "Ambulanta. V amhulanto hočeš?" Prikimal mu je. "Pridi." Pomagal mu je na noge in ga pogledal. "Bo šlo?" Sošolcu je hotel pmagati kolikor je lahko. Objel ga je in hvaležno se je asmehnil. Prijel ga je za roko in mu pomagal po stopnicah. Slišal je šepetanje in ostro se je zasukal. "Nehajte že obrekovati. Get a life in odrastite, kreteni. Mind your own buissness." Po tej besedni klofuti se je počutil bolje.

"Trey, res oprosti." Ni se mogel izgubiti občutka krivde. Končno sta stopila na stopnišče.