Katherine se je namenila proti svojemu stolpu, saj je obljubila, da bo tudi letos pisala svojemu bratu Taylorju. Samo njega je imela resnično rada in ga spoštovala. Svoje sove ni imela, saj so ji starši kupili črno elegantno mačko. Zato se je odločila, da si bo pač sposodila šolsko sovo. Tako je s pismom v roki zakorakala na sovji stolp, ter se razgledala naokoli. Stolp je bil poln sov in Katherine je iskala kakšno dovolj primerno sovo, da bi ji odnesla pismo. Zagledala se je v veliko pegasto sovo, ki se ji je zdela dovolj elegantna in graciozna, ter se ji približala. Sova ji je takoj pomolila nogo in Katherine ji je pismo trdno pritrdila in zvezala. Nato jo je sova prijateljsko pogrizla po prstu in Kath jo je na debelo pogledala. Naposled pa je le skomignila z rameni, ter jo počohala, nazadnje pa jo je še na roki odnesla proti oknu, kjer je sova poletela. Še nekaj časa je takole opazovala sovo, kako izginja, na koncu pa se obrnila, ter se v nekoga zaletela ali pa se je on v njo. Tega ni vedela. Prezirljivo je prhnila, ter si nepridiprava dodobra ogledala. Bil je gryfondomec in kot je bilo v njeni naravi, se je namuznila. No ja, vsaj Pihpuffovec ni... Večina Spolzgadovcev je najbolj sovražilo Gryfondomce, sama pa se je najbolj izogibala Pihpuffovcem, ki so bili zanjo izredno nezanimivi in bedni. "Drugič pazi kje hodiš." mu je dejala, ter dvignila obrvi. Čeprav ni vedela ali se je on zaletel v njo ali ona v njega, je pač sklenila, da je on vsega kriv.

((Atreyu ))

Atreyu je bil tisti dan že drugič v sovjem stolpu. Prvič zato, ker je hotel odposlati pismo svoji materi. Drugič pa zato, ker je prvikrat pismo pozabil in ga je moral iti iskat. Žal ni vedel, kje se je pismo nahajalo, zato ga tudi ni mogel preprosto priklicati z urokom. Že cel dan ga je nekoliko bolela glava in Greg mu je uspel uničiti še zadnji kanček zaupanja, ki ga je imel vase. Končno je uspel najti sovo, ki mu je ponavadi odnašala pošto. Bila je precej manj okrogla kot druge sove in sivo bele barve, da bi jo v jati lahko brez težav zamenjal za nekoliko čudnega goloba. Atreyeva mati, ki je delala kot natakarica, si ni mogla privoščiti, da ji sredi delovnega dne na ramo prileti kaj tako nenavadnega, kot je bila sova, golobi pa so bili v Londonu dovolj številni, da se nikomur niso zdeli čudni. Trey je bil nekoliko slabe volje, toda ko mu je končno uspelo pismo privezati na sovino nogo ter jo odposlati, mu je nekoliko odleglo. Obrnil se je ter se napotil proti vratom, ko se je s strani vanj zaletela neka ženska. Roka mu je takoj trznila k palici, saj je zagledal spolzgadovske barve in to ponavadi ni pomenilo nič dobrega. Ko je videl, da sama ni držala palice v roki, je hitro odmislil nevarnost. Toda punca si ga je pogledala od glave do peta in se očitno odločila, da ga bo izzivala. "Drugič pazi kje hodiš," mu je zabrusila in za Treya, ki je bil navadno zelo vljuden do žensk, je bila tisti dan ravno ta pripomba kaplja čez rob. Prerinil se je mimo nje in zapustil stolp še preden bi mu lahko rekla še kaj.

Dolgo že nisem pisala staršem je v mislih ugotavljala Rose. Minilo je že kar precej časa odkar se je zadnjič oglasila domov. Sklenila je napisati pismo. V torbo je vrgla pisemski papir in svinčnik. Odšla je v sovji stolp. Čeprav mnogim ni bil ravno pri srcu, je Rose vedno rada zahajala med sove. Tukaj je vedno napisala vsa pisma. Nekako se ji je zdelo da lažje piše v prisotnosti sov, kot pa v dnevni sobi ki je bila tako ali tako skorajda vedno polna. Vzpenjala se je po stopnicah, in ko je končno prispela do vrat jih je s težavo odprla. "Ta vrata bi bilo pa res potrebno naoljiti" je dejala kar na glas, saj se ji je zdelo da v stolpu ni nikogar. In ni se motila. Tam so bile samo sove. Odšla je do svojega priljubljenega mesta in z okenske police s pomočjo uroka počistila nekaj sovjih kakcev. Usedla se je in iz torbe vzela potrebščine. Začela je pisati. Čeprav na začetku ni vedela kaj napisati, se je nato kar razpisala. Staršema je povedala da je odkrila enega izmed čarobnih predmetov, ki so bili skriti po šolskem posestvu. Ravno ko je zaključila s pisanjem in je odšla do ene izmed šolskih sov, so se vrata stolpa spet odprla. Vstopilo je neko dekle.

((Natalie))

Ker Niallu in Abbey nikakor ni uspelo priti v Spolzgad, je Abbey prišla na idejo, da bi mogoče tja lahko poslala sovo, zato sta se znašla v sovjem stolpu. Niall še vedno ni vedel kako bo sova prišla v Spolzgad, saj za vstop potrebuješ geslo, a boljše ideje ni imel, tako da se je pač odločil slediti Abbey. Ko sta vstopila v stolp, ju je pričakalo glasno skovikanje. Večina sov je bila budnih, glede na to, da so to bolj nočne živali. "Kaj točno bova storila zdaj?" je vprašal Niall.